Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Krpanke kot umetniške slike

    Zgodbemarec '15

    Mariborčanka Nevenka Žlender oblikuje in šiva krpanke, ki so bolj znane pod tujim imenom 'patchwork'. Izdeluje tudi nekakšne šivane slike – stenske krpanke ali 'quilte' in jih edina v Sloveniji tudi razstavlja.

    Šivanje ima 63-letna Nevenka že od malih nog v srcu. »Z nogami nisem niti prav dosegla pedala šivalnega stroja, pa sem že šivala. Za šivanje krpank me je navdušil televizijski dokumentarec pred 16 leti. Prave muke sem trpela na začetku. Takrat ni bilo nobenih tečajev, tudi internet še ni bil razširjen. Morala sem iti čez mejo v Avstrijo, na Češko, v Francijo, Švico in Nemčijo, da sem pridobivala znanje,« pripoveduje Nevenka Žlender, ki je članica Patchwork Gilde Austria in patchwork skupine v Wildonu (Avstrija). Med Avstrijkami ima izjemne prijateljice, ki jo vedno pridejo podpret na njene razstave.

  • Zaljubljena v življenje

    Zgodbemarec '15

    Skozi zgodbo dr. Marije Turnšek Mikačić odsevajo zgodbe odličnih žensk in odličnih družin. Njena prababica je proučevala zvezdoslovje, mama je pri 92 letih izdala knjigo, sama pa je pri 77 letih doktorirala … Klene ženske, ki nas navdušujejo in nam kažejo pot. Navdušujoči pa so tudi dosežki moške strani obeh družin.

    Tradicija, znanje, volja, ustvarjalnost, pogum in še marsikaj je zaznamovalo tako Košomatove, kot so po domače rekli Žnideršičevim, kot tudi Mikačićeve. Ti dve družini je v svoji knjigi Košomatovi zajela Alenka Mikačić, mama naše sogovornice. Odločitev, da napiše knjigo, je sprejela na praznovanju svojega 90. rojstnega dne na prigovarjanje prijateljic. Spomini na zanimivo in ustvarjalno življenje družine, ki je veliko prispevala družbi, niso smeli v pozabo. Knjiga je izšla, ko je bila Alenka stara 92 let, umrla pa je v 102. letu starosti.

  • Nekaj ostane za vsakim človekom

    Zgodbemarec '15

    Marijo Ano Petek iz Latkove vasi pri Preboldu je življenje obdarilo z mnogimi darovi. Še zlasti s pisanjem. Napisala je kar nekaj knjig, med njimi tudi nekaj pesniških zbirk za otroke. To je očitno podedovala po svojem stricu, pisatelju Janku Kaču. Tudi njen brat Janko, duhovnik, ki je nazadnje opravljal svoje pastirsko poslanstvo v Radvanju pri Mariboru, je imel takšen talent, teme pa je črpal iz vsakdanjega življenja.

    Vaši predniki so bili za nekatere domačine tudi čudaki, a v pozitivnem pomenu besede …

  • Priljubljeni vodnik tolminskih pohodnikov

    Zgodbemarec '15

    Še poln svežih vtisov mi je Rudi Rauch razlagal, kako so mu njegovi zvesti pohodniki ob dvestotem skupnem pohodu izkazali hvaležnost in mu podarili letalski polet od Bovca do njegove rodne Bele Krajine in nazaj. Ob njegovem bližnjem osemdesetem življenjskem jubileju so se izkazali na najlepši mogoč način. Razkošni pogledi na pokrajino, ki jo je s svojimi pohodniki večkrat prekrižaril, so ga navdušili kot nekdanjega geodeta, zapriseženega planinskega vodnika in ljubitelja naravnih lepot. 

    Rudi Rauch je vrsto let predan član slovenske planinske organizacije: v Planinskem društvu Tolmin je bil odbornik od leta 1976, v času od 1977 do 1982 predsednik, nato 15 let član nadzornega odbora in vse do danes član častnega razsodišča. V letih od 1994 do 1998 je bil član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, nekaj časa tudi predsednik njene komisije za lastninska vprašanja. V 80. letih pa je bil tudi predsednik prvega Meddruštvenega odbora PD Posočja.

  • Grad sredi otočka in naselje Šempeter na levem bregu Krke

    Zgodbemarec '15

    ODSTRTE PODOBE – OTOČEC

    Večjemu gručastemu naselju na terasi nad levim bregom reke Krke, ob hitri cesti Ljubljana–Zagreb, domačini še vedno – po renesančni župnijski cerkvi sv. Petra – pravijo Šempeter (Št. Peter), kakor se je imenoval vse do sredine prejšnjega stoletja. »Za takratno oblast očitno ni bilo sprejemljivo, da se kraj imenuje po farnem zavetniku, zato so ga uradno preimenovali v Otočec, kar se je do takrat uporabljalo le za bližnji grad na otočku sredi Krke,« nas je najprej opozoril 70-letni upokojeni časnikar Andrej Bartelj, prizadeven novomeški domoznanski raziskovalec, ki je že pri svojem dolgoletnem poklicnem delu sistematično preučeval zgodovino nekaterih dolenjskih gradov, med njimi tudi grada Otočec in s tem istoimenskega naselja, v katerem stoji od 13. stoletja.

  • Zvrhano srce ljubezni

    Zgodbemarec '15

    Razporejala je časopise na polici in umirjala svoje srce. Roke so bile zaposlene z nepomembnimi gibi, če bi jo kdo gledal, bi videl samo prizadevnost, še sanjalo se mu ne bi, kaj je v njej. Požirala je solze v srce, da ji ne bi privrele na dan. Ena od nujnih sposobnosti pri njenem zdajšnjem delu je, da kaže miren in veder obraz. Nasmeh in tople oči. Prijaznost in mir. Upanje zbujajoče besede ali vsaj spodbuden nasmeh morajo pospremiti vsako njeno dejanje.

    Vedela je vse to že, ko se je odločala za to delo. Samo zdajle se mora malo zjokati, potem pa bo spet zmogla ...

  • Šavrinke – ženske s poslanstvom

    Zgodbemarec '15

    Prepričanje, da so ženske komaj po drugi svetovni vojni prerasle kuhinjo, hišna opravila in vzgojo otrok, se hitro omaje, če poznamo usode številnih primorskih žena in deklet, katerih vloga odstopa od zgodovinskega stereotipa ženske kot gospodinje. V mislih imamo aleksandrinke in Šavrinke.

    Šavrinke so bile ženske iz slovenske Istre, natančneje iz jugovzhodnega dela koprskega zaledja. To ime so jim nadeli prebivalci osrednje Istre, ki so pokrajino, od koder so prihajale, imenovali Šavrinija.

    Bile so svojevrstne potovke, ki so se iz domačih vasi peš odpravile globoko v hrvaško Istro po jajca in jih nato prodajale v Trstu. V zameno za jajca so ponudile bodisi denar ali blago, kupljeno v Trstu: petrolej, riž, tekstil, milo, sladkor. Kupovale so tudi drugo blago, a glavnino so predstavljala jajca, zato se jih je oprijel vzdevek jajčarice.

  • IZBRSKANO IZ SPOMINA

    Zgodbemarec '15

    Otrok na fotografiji iz leta 1907 je Franc Vavtar iz Sodražice z mamo Magdaleno in staro mamo. Nekdaj so namreč tudi dečke oblekli v oblekice. Fotografijo hrani njegova hči Olga Bregar.

     Ivan Schweiger je kot mlad fant odšel v Ameriko, ko pa se je vrnil, je v Črnomlju odprl brivnico. Fotografijo iz leta 1936 hrani njegova vnukinja Branka Švajger.

     Na fotografiji je Terezija Hallner iz Gorč pri Libeličah ali Halnerjeva »muma« (tako so po podjunsko imenovali mamo). Njena pravnukinja Marta Matvoz se spominja, kako jo je kot majhno deklico »guncala« na kolenih in ji pela.

  • Portreti na medaljah in plaketah

    Zgodbemarec '15

    V Mestnem muzeju Krško je med drugimi zanimivostmi na ogled stalna zbirka likovnega umetnika Vladimirja Štovička. Njegova dela izžarevajo tankočutne značajske poteze oseb, ki jih je ovekovečil v bronu, kamnu in drugih materialih. Največ pa je ustvaril medalj in plaket.

    Vladimir Štoviček je bil rojen v Boštanju leta 1896. Naselje z zgodovinsko pomembno kulturno dediščino je kakih osemnajst kilometrov oddaljeno od Krškega. Tu so leta 1911 odkrili halštatske gomile, pri graščini pa so našli rimske grobove z bogatimi nagrobniki.

  • Potovanja s Tonko – v globine srca in daljave sveta

    Zgodbemarec '15

    Bogato življenje 68-letne gospe Tonke Zadnikar je težko zajeti na kratko, saj počne »tisoč zelo različnih stvari«, in to vse zelo uspešno. Mnogi jo poznajo kot tankočutno socialno delavko, ki je med drugim sodelovala tudi z dr. Rugljem, veliko je tistih, ki jo poznajo kot oskrbnico različnih planinskih domov, planinci pa jo poznajo tudi po njeni dobri in prav posebni kuhinji. Gospa Tonka pa je tudi uspešna maratonka, svetovna popotnica. In ne nazadnje poznavalka zdravilnih zelišč in celo klekljarica.

  • 1
  • …
  • 105
  • 106
  • 107
  • 108
  • 109
  • …
  • 159
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov