Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Kolar je moral biti spreten

    Zgodbeseptember '13

    Kolar je moral biti spreten

    Srečanje s kolarjem je dandanes že poseben dogodek, ker ta poklic hitro izumira. Enega redkih smo še našli v Cogetincih v občini Cerkvenjak. To je 83-letni Alojz Čuš, ki še vedno včasih vzame v roke kolarsko orodje, saj ga še vedno skrbno hrani. »Izhajam iz družine s tremi otroki. Po osnovni šoli sem se odločil za poklic kolarja. Našel sem Leopolda Toša, dobrega mojstra iz Spodnje Senarske pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Poleti sem peš hodil na delo pet kilometrov daleč, pozimi pa sem stanoval kar pri mojstru.

  • Vse življenje prostovoljka

    Zgodbeseptember '13

    Vse življenje prostovoljka

    Kjerkoli je bila Mari Benčina iz Ljubljane, je poleg poklicnega dela opravljala tudi prostovoljnega. Vse to je bilo spontano, bilo ji je in ji še vedno je v veliko veselje, pravzaprav brez prostovoljstva sploh ne bi znala živeti.
    Poklicna pot Mari Benčina je bogata. Najprej je bila več let razredna učiteljica, potem pa so jo povabili na delovno mesto pomočnice ravnatelja v Osnovni šoli Jarše. Prav tako na povabilo je pozneje postala generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Moste Polje. V zvezi je začela prostovoljno delati že pri sedemnajstih letih, vodila je počitniške dejavnosti za otroke. Spominja se, kako so takrat med dnevnim počitniškim varstvom vozili otroke v Medvode, da so se lahko kopali v Sori. Tam so jih tudi inštruirali za popravne izpite. »En sam užitek je bil to,« pravi. Bili so zadovoljni vsi: otroci, vzgojitelji in starši.

  • Vas s številnimi turističnimi možnostmi

    Zgodbeseptember '13

    »V začetku prejšnjega stoletja, ko je bila starejša razglednica z gorenjevaške pošte odposlana v Ljubljano, je bilo naselje Trata z baročno župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika iz 17. stoletja na desnem bregu Poljanske Sore še samostojna vas, h kateri je spadal tudi zaselek Lajše ob cesti proti Žirovskemu vrhu. Enako velja tudi za bližnjo Sestransko vas, prav tako na desni strani rečne struge, medtem ko se je Gorenja vas razprostirala na levem bregu Poljanščice ob cesti Škofja Loka – Žiri.

  • Prazgodovinska obljudenost Mosta na Soči

    Zgodbeseptember '13

    Prazgodovinska obljudenost Mosta na Soči

    Na skalnem pomolu nad sotočjem Soče in Idrijce ima Most na Soči slikovito in strateško pomembno lego. Tukajšnji arheološki muzej hrani izjemne zgodovinske najdbe, sicer pa je že naselje samo nekakšen muzej na prostem, ki arheologe še vedno preseneča z novimi odkritji.
    Območje sodi med najpomembnejša prazgodovinska najdišča v Evropi, saj so tu arheologi odkrili več kot sedem tisoč v glavnem železnodobnih grobov. Odkriti predmeti izvirajo iz mlajše bronaste dobe pa vse do rimskega obdobja. Najvidnejše sledi pa je zapustila železnodobna skupnost, ki je prav po tukajšnjem naselju dobila ime svetolucijska kultura. Kraj se je namreč včasih imenoval Sv. Lucija, najdbe pa so na ogled v muzejih na Dunaju, v Trstu in  Tolminu.

  • Zgodba iz preteklosti - Kozorogovo prekletstvo

    Zgodbeseptember '13

    Zgodba iz preteklosti - Kozorogovo prekletstvo

    Svoje dni je na pečini pod Šmarno goro stal imeniten grad. V njem je živel trdosrčen graščak Konrad, ki je svoje tlačane surovo mučil. Imel je močnega kozla z izredno velikimi rogovi. Kadar se je graščaku zljubilo, je poklical enega izmed tlačanov, ki se je nato moral trkati s kozlom. Kogar je to doletelo, se je po vseh štirih plaziti proti kozlu, ta pa je mislil, da ga izziva na dvoboj, zato se je z vso močjo zaletaval v domnevnega sovražnika. Kmet je vedno obležal zdelan do smrti, graščak pa se je pri tem veselo zabaval.

  • Umrli so za slovenstvo

    Zgodbeseptember '13

    Umrli so za slovenstvo

    Slovenci v Italiji so bili zavoljo svoje nacionalne zavednosti pred 2. svetovno vojno in med njo stalno izpostavljeni nasilju tedanjih fašističnih oblasti. Na podlagi posebnega zakona za zaščito države, uveljavljenega novembra 1926, je bilo ustanovljeno posebno sodišče in uvedena smrtna kazen. Od januarja 1926 do julija 1943 je posebno sodišče sodilo 5619 obtožencem in jih 4596 tudi obsodilo. Na dveh tako imenovanih tržaških procesih je bilo izrečenih 47 smrtnih kazni, od tega je bilo usmrčenih kar Slovencev.

  • Dragocena tako pomoč kot družba

    Zgodbeseptember '13

    Tabor Moč humanosti, ki ga je Območno združenje RK Novo mesto pripravilo že osmič, je zgleden primer povezovanja generacij; dijaki med počitnicami pomagajo starejšim in invalidom v oddaljenejših krajih pripravljati drva, urejati okolico hiš, pa čistiti in pospravljati itd. Predvsem pa so mladi prostovoljci hvaležni poslušalci, saj se jih mnogi razveselijo predvsem zato, da se imajo s kom pogovarjati. Tabor vsako leto poteka v drugem kraju, letos so bili v Škocjanu.

    Spoznavanje življenja Za mlade pa je izjemnega pomena »spoznavanje življenja od blizu«. Zgovorna je izjava ene od prostovoljk, ki je dejala, da je šele na taboru spoznala življenje starih ljudi, čeprav živi njena družina skupaj z starimi starši. »Babico in dedka odslej dojemam drugače, do njiju sem bolj pozorna, ju bolje razumem, vzpostavili smo povsem drugačno, prijazno komunikacijo.« Nekateri dijaki se taborov udeležujejo tudi več let zapovrstjo in marsikatera zgodba se jim je vtisnila v srce.

  • »Pragove« kocke

    Zgodbejulij '13

    »Pragove« kocke

    Fantiču na koncu vasi je bil hišni prag ves znani svet. Videlo se je do jablane za potokom in celo do cerkve na Homškem hribu. Družbo so mu delali cunjast pajac z rdečo kapo ter nekaj kamnitih kock. Menda so bile te kocke nekoč graščinske, a so se jih otroci naveličali. Vaškemu fantiču so bile barvite kocke všeč. Ker so bile težke, se jih je dalo lepo zlagati. Bile so podobne kamnitemu pragu njegovega sveta, zato jim je pravil »pragove kocke«. Fantič je zrasel, kocke so se izgubile in izgubil se je tudi spomin nanje.

  • Življenje je posvetil soljudem

    Zgodbejulij '13

    Življenje je posvetil soljudem

    Pavel Lunaček - Igor je bil eden najbolj prizadevnih in uspešnih partizanskih zdravnikov. V vojnih razmerah je razvil in uveljavil koncept partizanskih bolnišnic. Dr. Lunaček je svoje življenje posvetil soljudem. Kmalu po vojni je zapisal: »Težak boj za obstanek me je morda tudi na univerzi zagrenil in sem se morda malo zakrknil vase. Dolgo sem kolebal med sovraštvom do ljudi in med željo, da bi se popolnoma posvetil pomoči soljudem. To me je spodbudilo, da sem zapustil gozdarsko fakulteto in presedlal na medicinsko fakulteto, kjer sem našel...

  • Velike mojstrovine mož v pozni starosti

    Zgodbejulij '13

    Kje je danes tista meja, ko postanemo stari? Katera so znamenja starosti? Ko začnemo s strahom gledati na čas, ki mineva? Ko začutimo nujo, da izločimo nepotrebno, se osredotočimo na najpomembnejše in, kar velja še zlasti za umetnike, da gredo naravnost k bistvu? Tako je, denimo, na bistveno opozorilo »osem jeznih starcev« v Franciji leta 2005 z javnim razglasom, da hočejo dejavno prispevati svoje izkušnje, znanje in modrost pri reševanju za narod pomembnih vprašanj.

  • 1
  • …
  • 121
  • 122
  • 123
  • 124
  • 125
  • …
  • 159
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov