Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Vas v dolini Branice z dvema naselitvenima jedroma

    Zgodbejunij '13

    Vas v dolini Branice z dvema naselitvenima jedroma

    »Branik, ki se je do leta 1951 po fevdalnih gospodih Rihemberških iz 12. stoletja imenoval Rihemberk (pa tudi Rifenberg in Rihenberk), se ponaša z izjemno bogato zgodovino. To se odraža tudi v dveh naselitvenih jedrih, pri čemer se prvo – z ledinskim imenom Britof - nahaja na desnem bregu hudourniške Branice, ob vznožju flišne vzpetine, vrh katere stoji župnijska cerkev sv. Urha, drugo, Tabor, pa je nastalo ob podružnični cerkvi sv. Antona na levem bregu rečice, nad katerim na pobočju hriba Golca izstopa grad Rihemberk,« nas je 61 – letni...

  • Najstarejši herbarij, mamut in človeška ribica

    Zgodbejunij '13

    Najstarejši herbarij, mamut in človeška ribica

    Prirodoslovni muzej Slovenije, ki domuje v Ljubljani, je osrednja naravoslovna muzejska ustanova. Izhaja iz nekdanjega Deželnega muzeja v Ljubljani in je za Botaničnim vrtom naša najstarejša kulturna in znanstvena ustanova z neprekinjenim delovanjem.

    Pomembna osnova Prirodoslovnega muzeja Slovenije je bila bogata zbirka mineralov in knjig slovitega mecena, barona Žige Zoisa iz leta 1826. Sledi ji zbirka lupin mehkužcev F. J. H. Hohenwarta iz leta 1831 in zbirka žuželk Ferdinanda Schmida. Po mnenju kustosa dokumentarista Marka Aljančiča je bil muzej hkrati tudi zbirališče naravoslovcev, ki so tu že od leta 1849 pripravljali  sestanke s strokovnimi predavanji. Desetletje prej, leta 1839, pa je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo za Kranjsko.

  • Kralj Matjaž in Alenčica

    Zgodbejunij '13

    Kralj Matjaž in Alenčica

    Kralj Matjaž je najbolj znan junak slovenskih narodnih pesmi. Nekaj zgodovinske podlage je njegovemu liku dal ogrski kralj Matija Korvin, čeprav se je skozi stoletja govorilo, da si ga je na Koroškem ljudstvo samo izbralo na Gosposvetskem polju. Svoj prestol naj bi imel na Krnskem gradu. Po ljudski pripovedi je kralj Matjaž takole spoznal svojo Alenčico. Kralj Matjaž je sedel pod cvetočo lipo in govoril svojim vitezom: »Sovražnike smo junaško premagali, vse vojne srečno končali in ljudstvo živi dobro. Tudi mene je sreča bogato poplačala.

  • Prvi slovenski pisec

    Zgodbejunij '13

    Prvi slovenski pisec

    Primož Trubar se je za vse čase zapisal v zgodovino kot eden največjih, če že ne kot največji Slovenec. Slovenska književnost se je začela z njegovima knjigama Katekizem in Abecednik. Trubar je rad nagovarjal z besedama Lubi Slovenci. Rodil naj bi se 9. junija 1508 v Rašici pri Velikih Laščah. To ve malo Slovencev, saj se Trubarja po navadi spomnimo le ob dnevu reformacije. Dr. Boris Golec pa dopušča možnost, da se je rodil leto prej ali leto pozneje.

    Slovence je postavil na zemljevid Evrope V Sloveniki piše, da je Trubarjevo življenjsko delo Katekizem, ki vsebuje poleg zapletenih teoloških razprav tudi obrazce, napotke, pesmi, litanije, ki so se jih lahko naučili nepismeni ljudje, in sicer tako, da so poslušali izobražence. Katekizem je izvirno delo na visoki teološki ravni. Slovence je Trubar s svojim krščanskim sporočilom postavil na duhovni in kulturni zemljevid Evrope. Na ravni skladnje je Trubar svoj jezik oblikoval po najvišjih evropskih humanističnih standardih, tako da so dobili...

  • S ptujskega polja v Izolo

    Zgodbeapril '13

    S ptujskega polja v Izolo

    Ni več veliko ljudi, ki znajo pripraviti slanike po starem, tradicionalnem izolskem receptu. Podatek, da gre v tej proceduri vsaka riba kar šestkrat čez roke in da za zorenje potrebuje kar pol leta, pove, zakaj je predelava ribe po tradicionalnih recepturah tolikšna redkost. In tudi, zakaj je tolikšna razlika v okusu med industrijsko predelanimi slaniki in »domačo« predelavo. Pušpanovi znajo pripraviti to obalno specialiteto, zanimivo pa je, da gospa Liza, začetnica te zgodbe, prihaja s ptujskega konca.

  • Franc prisega na med, čebulo in šport

    Zgodbeapril '13

    Franc prisega na med, čebulo in šport

    Franc Udrih iz Šempetra je pri dobrih devetdesetih letih nadvse vitalen in aktiven mož. Z velikim zanimanjem spremlja prav vse, kar je povezano s športom, še posebej pa košarko, v kateri igrata njegova vnuka - Beno v Ameriki in Samo v Španiji.

    Franc se je rodil v Spodnjih Grušovljah pri Šempetru. V družini je bilo osem otrok, sedem sinov in hčerka, a Franc pravi, da pomanjkanja niso trpeli in da so se dobro razumeli. Pri štirinajstih se je šel učit za krojača v Loko pri Zidanem mostu. »Za moje šolanje je moral oče plačati 3000 dinarjev, za ta denar si takrat lahko kupil najlepšega konja. Delati sem moral po 16 ur na dan, ko pa sem se izučil, sem imel plačo 1 dinar na uro, prej pa sem dobival le po pol dinarja, s čimer pa si si lahko kupil žemljo. A sem potrpel, saj nisem želel biti v breme staršev,« še pove Franc.

  • Ne morejo več brez ustvarjanja

    Zgodbeapril '13

    Ne morejo več brez ustvarjanja

    V koprskem društvu Pristan univerze za tretje življenjsko obdobje že več let deluje skupina za ustvarjalno oblikovanje. Sestavlja jo deset članic in mentorica, zadnja tri leta je to Boža Černe. Izdelujejo najrazličnejše okrasne izdelke, največ časa pa namenjajo keramiki. Nikoli niso v zadregi, kaj komu podariti, saj se jim je sčasoma nabralo veliko čudovitih predmetov, ki si jih marsikdo zaželi. A kot pove Elza Kržič, ki je v krožku tretje leto, se na svoje izdelke kar nekako navežejo in jih ne želijo podarjati kar vsevprek.

  • Žlahtna oblikovalka vrtov pri stotih

    Zgodbeapril '13

    Žlahtna oblikovalka vrtov pri stotih

    Gospa Juta Krulc, ugledna oblikovalka vrtov, ki je to zvrst postavila na umetniško raven, in cenjena poznavalka rastlin ter njihovih rastišč, je aprila letos praznovala svoj stoti rojstni dan. Še vedno je aktivna, ustvarjalna in lucidna, posveča se načrtovanju in urejanju vrtov, sodeluje z revijami za ljubitelje vrtov in predava. Vse to počne z njej lastnim žarom, saj zanjo to ni le poklic, pač pa življenjsko poslanstvo. Ljubljančanka po rodu je na ljubljanski univerzi študirala arhitekturo in leta 1937 diplomirala pri prof.

  • Ko nam zmanjka idej za igranje

    Zgodbeapril '13

    Ko nam zmanjka idej za igranje

    Babice in dedki pogosto nadomeščajo vzgojo, ki jo vnukom nudijo vrtci, nemalokrat pa tudi prezaposlena mamo in očeta. Srečen je tisti otrok, s katerim se stari starši radi in veliko igrajo! To veselje mu bo vse življenje ostalo v spominu. Zato vam posredujemo nekaj idej za igro z malčkom, kadar vam jih morda zmanjka. Stari starši so po navadi prava zakladnica dobrih idej za igro. Odraščali so v časih, ko kupljenih igrač še ni bilo pri hiši in ko je material iz narave nadomeščal vlogo plastike, iz katere so zdajšnje cenene igrače.

  • Čas, ko je Koper izgubil podobo otoškega mesta

    Zgodbeapril '13

    Čas, ko je Koper izgubil podobo otoškega mesta

    »Po več kot petstoletni vladavini Beneške republike (1279–1797) in kratkem obdobju francoske oblasti (1806–1813) je cesarska Avstrija dokončno zavzela nekdanjo beneško Istro, uvedla svojo upravo in vso pozornost posvetila Trstu, ki je postal upravni sedež Avstrijskega primorja. Koper pa je v njegovi senci ostajal zgolj provincialno središče in njegovo agrarno zaledje. V gospodarskem življenju mesta je nekaj pomenila le še obalna plovba, prevažanje poljščin v Trst in Benetke ter proizvodnja soli.

  • 1
  • …
  • 123
  • 124
  • 125
  • 126
  • 127
  • …
  • 159
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov