Popotovanje od Šentlovrenca do Luxemburga

Ob srečanju s Francko Grošel se glasno začudim, kje skriva svojih 77 let! Ko pa sva se po dveh urah pogovora poslovili, mi je bilo jasno, da se res nima časa postarati! Petkrat na leto obišče hčerkino družino v Luxemburgu in tako je že deseto leto. Pa tudi sicer rada potuje. Ob vsem tem pa najde čas za delo v domačem društvu upokojencev, pa še v univerzi za 3. življenjsko obdobje je zelo dejavna. »Vlak je moje najljubše prevozno sredstvo. Naša hiša stoji tik ob železniški postaji, kar je idealno, saj ne šofiram.
-

Franc Jurman z Ladje pri Medvodah je po poklicu višji sanitarni tehnik in je večino svoje delovne dobe dopolnil kot občinski sanitarni inšpektor, pozneje pa se je zaposlil na ministrstvu za notranje zadeve. Vzporedno mu je tekla še ena kariera: ves svoj prosti čas je posvetil ukvarjanju s prometno varnostjo, tako rekoč živel je s prometom. Je učitelj vožnje in bil dve desetletji predsednik izpitne komisije. Sodeloval je pri oblikovanju prometne zakonodaje, zlasti pri prvem zakonu o varnosti v cestnem prometu, ki je izšel leta 1998.
-

Gorenjski muzej v Kranju je ob 60-letnici pripravil razstavo Tradicija gumarstva, del industrijske dediščine Gorenjske. Na njej so razstavljeni predmeti, povezani z gumarsko dediščino, in to od termoforjev, zračnic in plaščev za kolesa, jermenov, različnih cevi … Upokojeni dipl. inž. strojništva Silvester Mravlje, ki je decembra lani praznoval 90. rojstni dan, to področje prav dobro pozna. Je človek, ki je gradil obrat Save na Gašteju, pa tudi oče maratonca Dušana. Gumar in pesnik Novembra 1943.
-

»Gostilna - beseda, ki opiše vse, kar je nam, gostincem, skoraj sveto – gost in gostiti. Ne vem, ali ima še kak drug jezik izraz, ki bi tako natančno odslikaval to vsebino. Na to bi morali biti Slovenci ponosni, ne pa, da ga jemljemo slabšalno,« pravi Tomaž Kavčič. Zato ne preseneča, da je tudi potem, ko se je njihova Gostilna pri Lojzetu preselila iz Dornberka v dvorec Zemono, obdržal izvirno ime; iz spoštovanja do prednikov, iz spoštovanja do tradicije in tudi zato, ker si boljšega imena sploh ni mogel misliti.
-

Pravzaprav bi lahko rekli, da je Ljubljančan Peter Ogorelec iz Nadgorice v četrtni skupnosti Črnuče modelar že polnih 60 let, saj se je s tem prikupnim rokodelstvom začel ukvarjati že v modelarskem krožku v osnovni šoli. Delali so ladjice in letala in njegovi izdelki so bili vedno med najlepšimi. Dobrih 50 let pa je od tedaj, ko je kot študent arhitekture izdelal prvo maketo po naročilu. Naročil jo je kipar, ki se je prijavil na natečaj za spomenik na Trgu republike.
-

V Kulturno prosvetnem društvu Stane Petrovič v Hajdini, ki je lani praznovalo stoto obletnico svojega obstoja, in v Društvu upokojencev Hajdina že dvajset let prepeva skupina ljudskih pevcev, ki jo vodi Maks Kampl, čeprav ima že 94 let. Z različnimi kulturnimi dejavnostmi se ukvarja že več kot šest desetletij, v desetletju, ko je predsedoval DU Hajdina, pa si je prizadeval, da je bila kultura ena pomembnih aktivnosti tudi med upokojenci. Ida Markež, predsednica KPD, ga je v jubilejnem zborniku »Z besedo in sliko skozi čas« predstavila kot...
Pri Ocepkovih ima oreh še posebno veljavo
Starejši se še spominjamo, kako so nam mame govorile, naj žvižgamo, ko smo se lotili mletja orehov za potico. Tako dragi in dragoceni so bili, da jih nismo smeli kar tako jesti. Vreča orehov ni bila dosegljiva vse do praznikov, ko smo jih stresli na mizo in jih skoraj slovesno trli za peko dobrot. Orehov takrat še nismo množično uvažali, pa tudi strnjenih orehovih nasadov še nismo imeli. Le posamična drevesa so kraljevala po kmetijah – tudi na kmetiji Ocepkovih je bilo tako.
Koroški kraji so čisti unikati, tudi Slovenj Gradec
»Razglednica z veduto Slovenj Gradca s severovzhodne strani, ki je bila leta 1902 odposlana v Celovec, nam lepo ponazarja, kako se tu, na stiku Podgorske in Mislinjske doline prostor že bolj izravna, odmakne od gora v okolici (v ozadju vidimo gmoto Plešivca z Uršljo goro), zato ni več tako ostrih zarisov kot v drugih koroških krajih, pokrajina pa postane bolj valovita. To pa se odraža tudi pri tukajšnjih ljudeh, ki so veliko bolj odprti, neposredni, sproščeni kakor, denimo, prebivalci Črne na Koroškem ali Prevalj,« je nizal svoje misli ob...
-
Idrija, najstarejše slovensko rudarsko mesto, je na Unescovem seznamu svetovne industrijske dediščine. Rudnik živega srebra je dandanes »velika zgodba tehnične kulture«, vam povedo Idrijčani. Ne obratuje več, a še živi z zgodovinsko, muzejsko namembnostjo. Čedalje več obiskovalcev si ogleda Antonijev rov, ki je star več kot petsto let. Drugi največji rudnik živega srebra na svetu si je mogoče ogledati v vseh letnih časih. Za obiskovalce je odprtih tristo metrov rovov, ki so dobro vzdrževani in nazorno opremljeni.
-
Zapisano je, da se je Franc Guzaj rodil okoli leta 1845 v Šentjurju pri Celju. Bil je sin kmečkih staršev, ki so ga vzgojili v poštenega in vernega moža. Po vrnitvi iz vojske se je zaposlil kot natakar v kopališču v Dobrni. Zaradi svoje uglajenosti in prijaznosti je bil zelo priljubljen, ko pa so ugotovili, da je bilo v času njegovega službovanja ukradeno veliko srebrnine, je sum padel nanj in v Celju so ga obsodili na sedem let zapora. Franc je do smrti trdil, da je nedolžen in da se mu je zgodila krivica.



