Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Izjemna rudarska dediščina

    Zgodbeapril '14

    Idrija, najstarejše slovensko rudarsko mesto, je na Unescovem seznamu svetovne industrijske dediščine. Rudnik živega srebra je dandanes »velika zgodba tehnične kulture«, vam povedo Idrijčani. Ne obratuje več, a še živi z zgodovinsko, muzejsko namembnostjo. Čedalje več obiskovalcev si ogleda Antonijev rov, ki je star več kot petsto let.  Drugi največji rudnik živega srebra na svetu si je mogoče ogledati v vseh letnih časih. Za obiskovalce je odprtih tristo metrov rovov, ki so dobro vzdrževani in nazorno opremljeni.

  • Kozjanski razbojnik Guzaj

    Zgodbeapril '14

    Zapisano je, da se je Franc Guzaj rodil okoli leta 1845 v Šentjurju pri Celju. Bil je sin kmečkih staršev, ki so ga vzgojili v poštenega in vernega moža. Po vrnitvi iz vojske se je zaposlil kot natakar v kopališču v Dobrni. Zaradi svoje uglajenosti in prijaznosti je bil zelo priljubljen, ko pa so ugotovili, da je bilo v času njegovega službovanja ukradeno veliko srebrnine, je sum padel nanj in v Celju so ga obsodili na sedem let zapora. Franc je do smrti trdil, da je nedolžen in da se mu je zgodila krivica.

  • Avtor partizanske epopeje Ukana

    Zgodbeapril '14

    Avtor partizanske epopeje Ukana

    Aprila je obletnica smrti partizana, pisatelja in kiparja Toneta Svetine, ki se je rodil 15. novembra 1925 na Bledu. Decembra 1943 je pobegnil iz nemške vojske in se pridružil partizanom, kjer se je v različnih enotah izkazal kot neustrašen borec. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo, vse do upokojitve pa je delal v različnih upravnih službah. V vojnih romanih je realistično in dokumentarno opisoval zapleteno dogajanje med 2. svetovno vojno, zlasti še v znameniti Ukani, ki je izšla v petih knjigah.

  • Dež na veliki petek napoveduje sušo

    Zgodbeapril '14

    Velikonočno praznovanje spremljajo obredi, šege, navade, ki simbolično pomenijo vnovično rojstvo, novo življenje. Značilen in poleg pirhov najbolj razširjen simbol velikonočnega časa so šopi zelenja, ki jih verniki prinašajo v cerkev v spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem, ko so ga ljudje pozdravili s palmovimi vejami. Palmove in oljčne veje so sčasoma nadomestili bolj ali manj umetelno povezani šopi šib (največkrat leskove in vrbove), zelenja (vejice pušpana, bršljana, ciprese, brinja, bora, božjega drevca, smrečja, drena) in cvetja...

  • Velikonočna jajca malo drugače

    Zgodbeapril '14

    Velikonočna jajca malo drugače

    Srečko Kumer iz Prečne je človek, ki se rad loti različnih stvari, in ko se jih, počne to temeljito. Upokojeni elektrotehnik, ki v Novem mestu še danes velja za naslov, kjer je moč dobiti še tako redek elektronski del, je inovator, slikar in zadnja leta po malem tudi draguljar. Vse skupaj se je začelo pred več kot desetimi leti, ko je ženi za veliko noč podaril malo drugače okrašen pirh. Pobarval ga je s flomastri in posul s svetlečimi plastičnimi kamenčki.

  • Življenje je dragocenost

    Zgodbeapril '14

    Življenje je dragocenost

    Sopranistka in prvakinja ljubljanske Opere Milena Morača ter dramski igralec in prvak ljubljanske Drame Jurij Souček delita usoda mnogih upokojencev, ki tradicionalno nimajo prav nobenega časa, saj oba še vedno veliko delata. Milena pravkar poje Rozalindo v Netopirju Johanna Straussa ml., Jurij posoja glas sto desetim živalim ob sinhroniziranju risanke na slovenski televiziji. Zakonca se ne ozirata nazaj, ne razmišljata prav veliko o prestižnih nagradah, ki sta jih prejela za svoje dolgoletno delo.

  • Živa dediščina treh rodov družine Cvitkovič

    Zgodbemarec '14

    Živa dediščina treh rodov družine Cvitkovič

    Skozi čarobno belokranjsko krajino ob Kolpi ena od poti vodi v Adlešiče; do kraja, ki ga lahko poimenujemo tudi center varovanja in ohranjanja kulturne dediščine Bele krajine. Zasluge za to gredo Božu Račiču (1887- 1980), ki ga je poklic učitelja za nekaj let pripeljal v Adlešiče, kjer ga je prevzelo tamkajšnje ljudsko izročilo in poskrbel je za to, da bi se ohranja tudi za prihodnje rodove. Med tesnimi prijatelji Boža Račiča je bila tudi družina Cvitkovič, ki je nadaljevala z njegovim delom, potem ko se je preselil v Ljubljano.

  • Skromnost, plemeniti dar mladosti

    Zgodbemarec '14

    Skromnost, plemeniti dar mladosti

    Življenje Valčke Gnus je vseskozi povezano s kulturo in kulturnim ustvarjanjem. Pri svojih skoraj 91 letih še vedno vodi pevski zbor sekcije ročnih del Jelke v Grižah in je bržčas ena najstarejših, če ne kar najstarejša dirigentka v Sloveniji. Ob tem pa izžareva izjemno življenjsko energijo kot le malokdo. Življenjsko popotovanje Valčke se začenja leta 1923 v vasi Škarnice v župniji Dobje pri Planini v družini Lipovšek. »Otroška leta sem preživljala kot vsi otroci.

  • Srečna je v svetu slikanja in sladkanja drugih

    Zgodbemarec '14

    Srečna je v svetu slikanja in sladkanja drugih

    Ida Voler iz Ljubnega ob Savinji živi s svojo družino na majhni domačiji, tik ob gozdu ob reki Savinji ter ob vstopu v ta najlepši kraj, kot rada reče. Zdaj že upokojenka še vedno trdo dela, a tudi uživa v slikanju na platno ter v izdelovanju tort. Idi, ki je zrasla na visokogorski kmetiji, na Murčovem pod Travnikom med petimi otroki, ni bilo nikoli z rožicami postlano. Več kot dve uri hoda je bilo v eno smer do šole, zato je otroci takrat, pred več kot petdesetimi leti, niti niso redno obiskovali.

  • Gora, ki si jo delita cerkvica sv. Petra in Gorjakova kmetija

    Zgodbemarec '14

    Gora, ki si jo delita cerkvica sv. Petra in Gorjakova kmetija

    Ko smo se bližali Begunjam na Gorenjskem, smo na slemenu nad naseljem že od daleč ugledali ljubko cerkvico, izstopajočo iz zimske beline, po kateri smo kmalu zatem od Krpina krenili na Goro (839 m), kakor domačini pravijo tej priljubljeni izletniški točki z enim najlepših razgledišč na Gorenjskem. Po slabe pol ure hoda nas je na osončeni Gorjakovi kmetiji (Poljče 29), ki se stiska pod južno steno cerkvenega obzidja (del njene strehe in kozolec vidimo ob desnem robu razglednice iz obdobja pred prvo svetovno vojno) prijazno pozdravila 56 – letna...

  • 1
  • …
  • 120
  • 121
  • 122
  • 123
  • 124
  • …
  • 163
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 12, december 2025

    Št. 12, december 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    S hitrim posredovanjem krepimo zaupanje ljudi Idealen bo svet, v katerem humanitarne organizacije ne bomo več potrebne, se pa bojim, da do tega ne bo prišlo, poudarja mag. Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa...

    Z oranžnimi jedmi preženemo otožnost  Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo.

    Vse manj zlata v zobeh Če starejša oseba pred ogledalom odpre usta, bo verjetno v saniranih zobeh odkrila kakšno temno zalivko ali z zlatom preoblečen zob. Amalgam se je za plombiranje...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

    Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov