Ivan Šega z Ravnega Dola je na očetovo željo po osnovni šoli nadaljeval njegov poklic krošnjarja, a ustvarjalni nemir ga je popeljal na drugo pot. Da bi vendarle ohranil zgodovino svojih prednikov, je ustanovil etnološki muzej, v katerem lahko obiskovalci prisluhnejo zgodbam in doživetjem s krošnjarskih poti, ki so si jih v zimskih večerih pripovedovali v družinah. Cesar Ferdinand III je že leta 1492 podelil ljudem v ribniški dolini privilegij, da so smeli po vsem cesarstvu prodajati suhorobarske izdelke. Po 2. sv.

Štefan Kovač ml. je sin narodnega heroja, po katerem je v Prekmurju poimenovanih kar nekaj ulic, društev, pevski zbor in še kaj. Sam se je očetu oddolžil tako, da je iz rojstne hiše ustvaril »Domačijo in muzej družine Kovač«, ki ga deli s krajani in obiskovalci. Diplomiral je na kemiji, delal v različnih tovarnah in pred petindvajsetimi leti ustanovil svoje podjetje Favn, na katerega je še zdaj ponosen, čeprav ga je že izročil sinu, s katerim pa še vedno sodeluje. Iti na svoje, kot rečemo, je pogumna odločitev, čeprav Štefanu Kovaču ml.

Urška Lunder je zdravnica, ki je zelo domača z minljivostjo in jo vsakdanje srečevanje s smrtjo bogati, pravzaprav jo izpolnjuje, »kadar prisostvuje sprejetju, spravljenosti in miru, kar vse je podlaga najlepšim prehodom, ki nam dajejo zgled in navdih,« kot je med drugim v knjigi Odprto srce popisala svoje izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti. Univerzitetna bolnišnica za pljučne bolezni in alergijo na Golniku, kjer je zaposlena, je lani prejela certifikat odličnosti Evropske zveze za onkologijo, in sicer za integrirano onkologijo in...

Beltinska graščina, kjer je muzejska zbirka o zgodovini zdravstva v Pomurju, izvira iz preloma petnajstega v šestnajsto stoletje. Kljub prezidavam je ohranila značilno baročno podobo. Dvorec obdaja velik park, ki se postavlja z eksotičnim drevjem. Zanimiva muzejska zbirka odstira nekdanje zdravstvene razmere v Pomurju. Starejši obiskovalci se ob ogledu razstavljenih eksponatov spominjajo nekdanje bridke preteklosti, mlajši pa se čudijo preprostim oblikam nekdanjega zdravilstva, padarstva in mazaštva.

Priimek Pretnar je v Sloveniji registrirana storitvena znamka v besedi. Z zelo aktualno vsebino intelektualne lastnine se je že pred desetletji začel ukvarjati prof. dr. Stojan Pretnar. Danes je njegov sin, Bojan ugleden in mednarodno priznan strokovnjak za to področje. Družinsko tradicijo pa nadaljuje tudi Bojanov sin in Stojanov vnuk Dejan. »Z očetom sva bila tesno navezana; imela sva zelo lep odnos,« pravi naš sogovornik prof. dr. Bojan Pretnar, prvi direktor Urada RS za intelektualno lastnino in hkrati od leta 1995 do leta 2000 tudi...

Marjan Sedmak, nekdanji novinar, dopisnik in sodelavec zunanjepolitičnega uredništva Dela, predsednik Društva novinarjev Slovenije, publicist in prevajalec, je, upokojen, zgled dejavnega staranja. Dela kot član nadzornega sveta RTV Slovenije, od leta 2000 predseduje Mestni zvezi upokojencev, letos pa so ga na generalni skupščini AGE Platform Europe izvolili za predsednika tega evropskega združenja seniorskih organizacij. Z njim smo se pogovarjali o pomenu povezovanja seniorskih organizacij in o delu doma.

Ob prazniku KS Žabnica in Bitnje ter ob 500. obletnici rušilnega potresa (26. 3. 1511) je izšel lepo urejen zbornik vasi Žabnica, Bitnje, Šutna, Dorfarje in Forme. Uredil ga je slabi dve leti upokojeni Žabničan Franc Podnar in ga poimenoval Na robu pojoče ravnine. S tematiko vasi z roba Sorškega polja se je srečeval že kot direktor Loškega muzeja in urednik trinajstih letnikov (od 38. do 50. številke) zbornika Loški razgledi. »Loške razglede sem osvežil in za avtorje prispevkov poiskal tudi mlade, nepoklicne pisce ter s tem pridobil številne...

Pesnik, pisatelj in esejist, sicer pa pravnik Ivko Spetič Magajna nadaljuje družinsko tradicijo pisanja stricev - pisateljev Franceta in Bogomirja Magajna iz Gornjih Vrem. Svoj knjižni prvenec je izdal, ko je že bil v pokoju, doslej pa je izšlo že enajst njegovih knjig: Steklenica, Pozabljene pravljice, Stihomisli, Vsakdanje zgodbe, Barva časa, Humoreske, Montpassion, Groteske, Kvadrilije in Stare prauce. Zadnje njegovo literarno delo je izšlo aprila letos, in sicer pesniška zbirka s simboličnim naslovom Predali.

»Že zelo dolgo sem si želela te vožnje in sklenila sem, da si jo podarim za 70. obletnico, ki sem jo dopolnila januarja letos. A so mi znanci odkimavali, češ, sama in pri teh letih nikoli na prideš v Slovenijo,« je povedala Antonija Brečko, ki se je iz Nemčije pripeljala v domovino kar s kolesom. V manj kot tednu dni je prekolesarila pot, dolgo blizu 600 kilometrov. Odločila se je za eno najlepših kolesarskih poti ob Donavi, za traso od Passaua do Dunaja. To blizu 350 kilometrov dolgo pot je premagala v dveh dnevih in pol.