Ribnica na Dolenjskem je kraj, ki ni znan le po suhi robi. Tu so doma tudi znameniti Škrabci. Morda še najmanj medijsko znana, toda globoko vpeta v ustvarjanje najbolj poslušanega radia pri nas, Vala 202, je novinarka Mija Škrabec. »Moje otroštvo je bilo srečno. Ob hiši je tekla reka Bistrica in v njej smo se vsi otroci naučili plavati. Spomnim se, da smo imeli prvi televizor v Ribnici in tako se je vsa 'gasa' pri Škrabčevih režala Culetu Pokornemu in drugim junakom beograjske komedije.

Ljudje, ki živimo na kopnem, imamo drugačna merila kot ljudje, ki živijo na otokih, in še bolj drugačna od tistih, ki živijo na morju. Ko poslušate ali berete o dogodivščinah pomorcev, je najbolje, da se prepustite in uživate, ne da bi razmišljali, kaj od tega je res in kaj je plod fantazije. Mi, suhozemci pač ne moremo razumeti, kako je, če tri dni in noči garaš na ladji, ki pleše pod nogami, če spuščaš in dvigaš jadra, medtem ko ti voda teče za vrat, v nos in ko oči ne vidijo drugega kot gore vode, ki se dvigajo nad premcem, s katerim se zdi...

»Vsako gibanje pomaga do vitalnosti, da ostanemo duhovno sveži in telesno gibčni. Ples je zame najlepše, prvinsko gibanje, ob katerem se počutim živega, srečnega in zdravega. Plešem že od študentskih let, ko sem se pridružil Akademski folklorni skupini France Marolt,« pravi Mirko Ramovš, ki je dolga leta preučeval in raziskoval zgodovino in razvoj plesnega izročila na Slovenskem ter se ukvarjal z njegovo oživitvijo in predstavitvijo. Rojen Ljubljančan, doma z Ježice, ki je bila v njegovi mladosti vas nad Savo, je odraščal ob...

Tisti trenutek, ko se upokojimo, napoči čas, ko končno lahko počnemo to, kar smo si od nekdaj želeli. To je za vsakogar največje razkošje. Objemimo ta čas z obema rokama, ker je to obdobje nekaj posebnega in dano nam, da ga uživamo. Ciril Velkovrh zna uživati. Že kot mladenič, rodil se je leta 1935 na Vrhovcih, je bil navdušen matematik in ljubitelj narave. Pred koncem srednje šole je razredničarka predlagala njegovi mami, naj gre fant raje študirat matematiko kot geodezijo, saj je za ta študij potreben le svinčnik in papir, za študij...

V Sloveniji lahko med opernimi pevkami še vedno cenimo kot čisto zlato sam? Zlato Gašperšič Ognjanović. Pa ne le zato, ker so stari Latinci trdili nomen est omen, ampak ker je bila njena operna in koncertna kariera izpolnjena s številnimi vlogami in ovenčana s številnimi pomembnimi nagradami, kot so Župančičeva, Betettova, Prešernova, predvsem pa zato, ker je veliko prispevala v slovensko glasbeno kulturo. Občinstvo je znala očarati s svojo muzikalnostjo, inteligentnostjo in prisrčnostjo.

Profesorica dr. Lučka Kajfež Bogataj se kot klimatologinja zagotovo posveča tematiki, ki jo preveč zanemarja dobršen del človeštva. Gre za vprašanje, ki ga sem in tja slišimo, kako bodo naše vedenje in ravnanje ocenjevali zanamci. Vendar se na srečo, čeprav prepočasi, krepi zavest o skrbi za čistejšo prihodnost. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), katerega članica je bila, je skupaj z Alom Gorom leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir. Bliža se 15.

Tomo Levovnik je veliko naredil za slovenski šport. Nagradili so ga tudi z najvišjima slovenskima športnima priznanjema - z Blovdkovo plaketo leta 1992 in z Blovdkovo nagrado leta 2003. Zibel mu je stekla natanko na polovici prejšnjega stoletja v kleni čevljarski družini Levovnikov. Praded, ded in oče so zaznamovali slovenjegraško čevljarstvo. Jože, oče Toma Levovnika je bil tudi športni navdušenec in tako si je Tomo za svoje življenjsko poslanstvo izbral šport.

Tole je nenavadna zgodba o pogumu in življenjski radosti. Zgodba o Marijani in Janezu Kmetu. Par ima tako tipično slovenski imeni, da zvenita kot psevdonim. Pa nista. To je resničen par, ki se je izgubil in se našel, vmes pa so minila desetletja. Tako se je zgodilo, da je Janez na pozna leta življenja ostal sam. In zgodilo se je tudi, da je Marjana skoraj postala tetraplegik. Vsekakor ji zdravniki, potem ko je preživela prometno nesrečo, niso napovedovali nič dobrega. Nekdo v koloni se je zaletel vanjo od zadaj in jo porinil v tovornjak.

To z veseljem poudarjajo nekateri nekdanji učenci od Celja do Žalca in tja do Zgornje Savinjske doline, ob srečanju z zdaj 90-letno Heleno Kronovšek, vsi jo kličejo Jelka. Seveda, saj je bila vse življenje učiteljica in je poučevala mlajše učence na razredni stopnji, nazadnje na osnovni šoli Polzela. Tudi med počitnicami ni mirovala, saj so jo kot pedagoškega vodjo potrebovali v kolonijah. Nikoli ji ni bilo nič pretežko. Marsikatera bi po srečanju z Abrahamom delovala bolj umirjeno, Jelka pa je v kolonijah z neverjetno energijo plesala v...

Družina šampiona svetovnega slovesa in odvetnika Mira Cerarja ter njegove žene Zdenke, nekdanje generalne državne tožilke in pravosodne ministrice je tesno povezana s pravom.  Pravniki so kar štirje člani njihove družine, pa še študenta prava imajo. Miro Cerar je daleč najuspešnejši športnik Slovenije vseh časov, ter član Olimpijske akademije ter ambasador za fair play. Prav na dan našega pogovora se je vrnil z mednarodne konference o športu v Novem Sadu in snidenje z ženo, ki sem mu bila priča, je bilo prisrčno in ljubeče.