Tisti trenutek, ko se upokojimo, napoči čas, ko končno lahko počnemo to, kar smo si od nekdaj želeli. To je za vsakogar največje razkošje. Objemimo ta čas z obema rokama, ker je to obdobje nekaj posebnega in dano nam, da ga uživamo. Ciril Velkovrh zna uživati. Že kot mladenič, rodil se je leta 1935 na Vrhovcih, je bil navdušen matematik in ljubitelj narave. Pred koncem srednje šole je razredničarka predlagala njegovi mami, naj gre fant raje študirat matematiko kot geodezijo, saj je za ta študij potreben le svinčnik in papir, za študij...

V Sloveniji lahko med opernimi pevkami še vedno cenimo kot čisto zlato sam? Zlato Gašperšič Ognjanović. Pa ne le zato, ker so stari Latinci trdili nomen est omen, ampak ker je bila njena operna in koncertna kariera izpolnjena s številnimi vlogami in ovenčana s številnimi pomembnimi nagradami, kot so Župančičeva, Betettova, Prešernova, predvsem pa zato, ker je veliko prispevala v slovensko glasbeno kulturo. Občinstvo je znala očarati s svojo muzikalnostjo, inteligentnostjo in prisrčnostjo.

Profesorica dr. Lučka Kajfež Bogataj se kot klimatologinja zagotovo posveča tematiki, ki jo preveč zanemarja dobršen del človeštva. Gre za vprašanje, ki ga sem in tja slišimo, kako bodo naše vedenje in ravnanje ocenjevali zanamci. Vendar se na srečo, čeprav prepočasi, krepi zavest o skrbi za čistejšo prihodnost. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), katerega članica je bila, je skupaj z Alom Gorom leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir. Bliža se 15.

Tomo Levovnik je veliko naredil za slovenski šport. Nagradili so ga tudi z najvišjima slovenskima športnima priznanjema - z Blovdkovo plaketo leta 1992 in z Blovdkovo nagrado leta 2003. Zibel mu je stekla natanko na polovici prejšnjega stoletja v kleni čevljarski družini Levovnikov. Praded, ded in oče so zaznamovali slovenjegraško čevljarstvo. Jože, oče Toma Levovnika je bil tudi športni navdušenec in tako si je Tomo za svoje življenjsko poslanstvo izbral šport.

Tole je nenavadna zgodba o pogumu in življenjski radosti. Zgodba o Marijani in Janezu Kmetu. Par ima tako tipično slovenski imeni, da zvenita kot psevdonim. Pa nista. To je resničen par, ki se je izgubil in se našel, vmes pa so minila desetletja. Tako se je zgodilo, da je Janez na pozna leta življenja ostal sam. In zgodilo se je tudi, da je Marjana skoraj postala tetraplegik. Vsekakor ji zdravniki, potem ko je preživela prometno nesrečo, niso napovedovali nič dobrega. Nekdo v koloni se je zaletel vanjo od zadaj in jo porinil v tovornjak.

To z veseljem poudarjajo nekateri nekdanji učenci od Celja do Žalca in tja do Zgornje Savinjske doline, ob srečanju z zdaj 90-letno Heleno Kronovšek, vsi jo kličejo Jelka. Seveda, saj je bila vse življenje učiteljica in je poučevala mlajše učence na razredni stopnji, nazadnje na osnovni šoli Polzela. Tudi med počitnicami ni mirovala, saj so jo kot pedagoškega vodjo potrebovali v kolonijah. Nikoli ji ni bilo nič pretežko. Marsikatera bi po srečanju z Abrahamom delovala bolj umirjeno, Jelka pa je v kolonijah z neverjetno energijo plesala v...

Družina šampiona svetovnega slovesa in odvetnika Mira Cerarja ter njegove žene Zdenke, nekdanje generalne državne tožilke in pravosodne ministrice je tesno povezana s pravom.  Pravniki so kar štirje člani njihove družine, pa še študenta prava imajo. Miro Cerar je daleč najuspešnejši športnik Slovenije vseh časov, ter član Olimpijske akademije ter ambasador za fair play. Prav na dan našega pogovora se je vrnil z mednarodne konference o športu v Novem Sadu in snidenje z ženo, ki sem mu bila priča, je bilo prisrčno in ljubeče.

Ptuj je domnevno najstarejše slovensko mesto in skozi stoletja so se tu ohranila bogata pričevanja o nekdanjem življenju tukajšnjih prebivalcev. Pokrajinski muzej Ptuj hrani v grajskih prostorih in drugod v mestu ter zunaj njega izjemno bogate arheološke, kulturno-zgodovinske, etnološke in druge zbirke.

Izjemno ugodna lega ptujskega grajskega griča nad prehodom čez reko Dravo na robu Slovenskih goric je imela v davnini izjemen strateški pomen. Tu je bilo od prazgodovine naprej živahno križišče trgovskih poti. Tu čez je jantarska pot  povezovala Baltik s severnojadranskim območjem. Obrežna pot ob reki Dravi pa je vodila iz Alp proti vzhodnemu Podonavju. Med zanimivimi zbirkami je zagotovo zbirka orožja, ki hrani več kot petsto primerkov; nekoč je to orožje služilo obrambnim potrebam sosednje graščine Vurberk, izvira pa tudi iz zapuščine...

»O izvoru imena mojega rojstnega kraja je več različic, pri čemer ga ena povezuje s pretežnim pridelovanjem žita (pšenice) na tem območju in druga z množinsko obliko slovanskega imena Žitko – Žitčane, zagotovo pa je, da je nastalo že pred prihodom prvih kartuzijanov v odmaknjeno in ozko dolino potoka Žičnice okoli leta 1160,« nas 57 – letna upokojena profesorica kemije Majda Temnik najprej popelje v davno preteklost gručastega naselja na razgibanem jugozahodnem obrobju Dravinjskih goric, stisnjenega pod osamelcem Homcem (426 m) na severu in...