Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Bilo je v deželi Kranjski

    Zgodbejulij '11

    Bilo je v deželi Kranjski

    Odkar je upokojenec, se je Tone Čuk iz Kranja podal v umetniške vode in postal ljubiteljski slikar. Z ženo sicer rada preživljata dneve v počitniški hišici na Joštu, imata tudi tri vnuke, vedno pa najde tudi čas za ustvarjanje. Najprej se je preizkusil z akvareli, pred dvema letoma pa se je lotil reliefnih slik po motivih Maksima Gasparija. Pravi, da si je kar na hitro zamislil, kaj in kako – potem pa je delo steklo samo od sebe. Tako je nastala serija 20 slik (zdaj jih je verjetno že več), ki jim je dal naslov Bilo je v deželi Kranjski.

  • Naš najstarejši muzej

    Zgodbejulij '11

    Naš najstarejši muzej

    Narodni muzej Slovenije, ki domuje v palači sredi Ljubljane, je bil ustanovljen leta 1821 ali pred 190 leti. Je najstarejši muzej na zdajšnjem slovenskem ozemlju in hrani množico starožitnih dragocenosti od prazgodovine do današnjih dni. Po pisanju dr. Maje Lozar Štamcar je Narodni muzej Slovenije v drugi polovici dvajsetega stoletja širil svoje zbirke, zajete v petih oddelkih, in to v arheološkem, kulturnozgodovinskem, numizmatičnem in grafičnem kabinetu, knjižnici in konzervatorsko-restavratorskem laboratoriju.

  • Grajska zbirka Dobrovo

    Zgodbejunij '11

    Grajska zbirka Dobrovo

    V gradu Dobrovo v Goriških brdih so že v devetnajstem stoletju imeli muzejsko zbirko. Obsegala je zbirko novcev od antike naprej, pa zbirko fosilov in mineralov, arheoloških predmetov, diplomatskih daril in drugih predmetov. Leta 1885 so celo natisnili katalog. Svojstveno pozidani renesančni grad je bila zgrajen na začetku sedemnajstega stoletja. Njegov prvotni zunanji videz je še ohranjen, medtem ko je bila notranjost med drugo svetovno vojno izropana, zidne poslikave pa v veliki meri uničene.

  • OB JUŽNI ŽELEZNICI Poljčane – Slovenske Konjice – Celje

    Zgodbejunij '11

    Iz Poljčan v Slovenske Konjice vodi ozkotirna deželna železnica (leta 1963 so progo ukinili, o. p.).Ob njej so manjše postaje v vaseh Spodnje Laže, v Zbelovem ob Dravinji, Sveti duh v Ločah (»v ločju«). Severno od tu vidimo na masivnem hribčku v 16. stoletju pozidani grad Pogled v posesti gospoda Franca Posseka. Severozahodno od Loč ležijo Žiče, od katerih je speljana proti zahodu cesta k 8 km oddaljenim razvalinam kartuzijanskega samostana Žiče. V Slovenskih Konjicah konča proga svojo pot.

  • Srednja vas je bilo nekdanje središče Bohinja

    Zgodbejunij '11

    Srednja vas je bilo nekdanje središče Bohinja

    »Srednja vas v Bohinju, kakor se uradno imenuje naš kraj (domačini uporabljamo le skrajšano obliko Srednja vas), je osrednje naselje Zgornje Bohinjske doline. Njegovo ime bržkone izvira iz njegove lege, saj se nahaja približno na sredi med sosednjimi vasmi: na zahodu sta Stara Fužina in Studor, na vzhodu pa so Bohinjska Češnjica, Jereka in Podjelje,« nam je najprej pojasnila slovenistka, bibliotekarka, etnologinja, pedagoginja in publicistka ter neutrudna raziskovalka bohinjskega folklornega slovstva Marija Cvetek, ko v družbi sestre Nade...

  • Družina Škrabec iz Ribnice

    Zgodbejunij '11

    Družina Škrabec iz Ribnice

    »Sladek sadež v čokoladnem objemu - kot srečanja, odeta v prijateljstvo in lepe namene. Prijetno je, ko jih čas raztaplja do sladkega bistva.« Ta misel je zapisana na poslovnem darilu podjetja Riko – v njem pa sta po dve suhi slivi z orehi in preliti s čokolado. Nobeno drugo darilo ne bi družine Škrabec bolje predstavilo - spoštovanje dela, skrb za kulturo in dediščino ter negovanje toplih medosebnih odnosov, »stranski učinek« tega pa je uspeh. Stanislav Škrabec je ime, ki ga povezujemo z dvema uspešnima možema: najprej z 1844.

  • Odločitve ustavnega sodišča so dokončne

    Zgodbejunij '11

    Odločitve ustavnega sodišča so dokončne

    Ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije smo se obrnili na predsednika Ustavnega sodišča prof.dr. Ernesta Petriča in ga zaprosili, naj odgovori na nekaj vprašanj, ki zadevajo delo ustanove, ki jo vodi, ter njegovo oceno mednarodnega položaja naša države in notranje- političnih razmer. Menili smo, da so njegova stališča pomembna v sedanjem trenutku, ko se soočamo s težavami, ki jih ob osamosvojitvi nismo pričakovali. Med drugim tudi zavezo spoštovanje ustave in iz nje izhajajočega  pravnega reda.

  • Naše legende Mija Škrabec Arbanas

    Zgodbejunij '11

    Naše legende Mija Škrabec Arbanas

    Ribnica na Dolenjskem je kraj, ki ni znan le po suhi robi. Tu so doma tudi znameniti Škrabci. Morda še najmanj medijsko znana, toda globoko vpeta v ustvarjanje najbolj poslušanega radia pri nas, Vala 202, je novinarka Mija Škrabec. »Moje otroštvo je bilo srečno. Ob hiši je tekla reka Bistrica in v njej smo se vsi otroci naučili plavati. Spomnim se, da smo imeli prvi televizor v Ribnici in tako se je vsa 'gasa' pri Škrabčevih režala Culetu Pokornemu in drugim junakom beograjske komedije.

  • Mitja z visokega morja

    Zgodbejunij '11

    Mitja z visokega morja

    Ljudje, ki živimo na kopnem, imamo drugačna merila kot ljudje, ki živijo na otokih, in še bolj drugačna od tistih, ki živijo na morju. Ko poslušate ali berete o dogodivščinah pomorcev, je najbolje, da se prepustite in uživate, ne da bi razmišljali, kaj od tega je res in kaj je plod fantazije. Mi, suhozemci pač ne moremo razumeti, kako je, če tri dni in noči garaš na ladji, ki pleše pod nogami, če spuščaš in dvigaš jadra, medtem ko ti voda teče za vrat, v nos in ko oči ne vidijo drugega kot gore vode, ki se dvigajo nad premcem, s katerim se zdi...

  • Ples kot poklic in konjiček

    Zgodbejunij '11

    Ples kot poklic in konjiček

    »Vsako gibanje pomaga do vitalnosti, da ostanemo duhovno sveži in telesno gibčni. Ples je zame najlepše, prvinsko gibanje, ob katerem se počutim živega, srečnega in zdravega. Plešem že od študentskih let, ko sem se pridružil Akademski folklorni skupini France Marolt,« pravi Mirko Ramovš, ki je dolga leta preučeval in raziskoval zgodovino in razvoj plesnega izročila na Slovenskem ter se ukvarjal z njegovo oživitvijo in predstavitvijo. Rojen Ljubljančan, doma z Ježice, ki je bila v njegovi mladosti vas nad Savo, je odraščal ob...

  • 1
  • …
  • 141
  • 142
  • 143
  • 144
  • 145
  • …
  • 160
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov