»Srednja vas v Bohinju, kakor se uradno imenuje naš kraj (domačini uporabljamo le skrajšano obliko Srednja vas), je osrednje naselje Zgornje Bohinjske doline. Njegovo ime bržkone izvira iz njegove lege, saj se nahaja približno na sredi med sosednjimi vasmi: na zahodu sta Stara Fužina in Studor, na vzhodu pa so Bohinjska Češnjica, Jereka in Podjelje,« nam je najprej pojasnila slovenistka, bibliotekarka, etnologinja, pedagoginja in publicistka ter neutrudna raziskovalka bohinjskega folklornega slovstva Marija Cvetek, ko v družbi sestre Nade...

»Sladek sadež v čokoladnem objemu - kot srečanja, odeta v prijateljstvo in lepe namene. Prijetno je, ko jih čas raztaplja do sladkega bistva.« Ta misel je zapisana na poslovnem darilu podjetja Riko – v njem pa sta po dve suhi slivi z orehi in preliti s čokolado. Nobeno drugo darilo ne bi družine Škrabec bolje predstavilo - spoštovanje dela, skrb za kulturo in dediščino ter negovanje toplih medosebnih odnosov, »stranski učinek« tega pa je uspeh. Stanislav Škrabec je ime, ki ga povezujemo z dvema uspešnima možema: najprej z 1844.

Ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije smo se obrnili na predsednika Ustavnega sodišča prof.dr. Ernesta Petriča in ga zaprosili, naj odgovori na nekaj vprašanj, ki zadevajo delo ustanove, ki jo vodi, ter njegovo oceno mednarodnega položaja naša države in notranje- političnih razmer. Menili smo, da so njegova stališča pomembna v sedanjem trenutku, ko se soočamo s težavami, ki jih ob osamosvojitvi nismo pričakovali. Med drugim tudi zavezo spoštovanje ustave in iz nje izhajajočega  pravnega reda.

Ribnica na Dolenjskem je kraj, ki ni znan le po suhi robi. Tu so doma tudi znameniti Škrabci. Morda še najmanj medijsko znana, toda globoko vpeta v ustvarjanje najbolj poslušanega radia pri nas, Vala 202, je novinarka Mija Škrabec. »Moje otroštvo je bilo srečno. Ob hiši je tekla reka Bistrica in v njej smo se vsi otroci naučili plavati. Spomnim se, da smo imeli prvi televizor v Ribnici in tako se je vsa 'gasa' pri Škrabčevih režala Culetu Pokornemu in drugim junakom beograjske komedije.

Ljudje, ki živimo na kopnem, imamo drugačna merila kot ljudje, ki živijo na otokih, in še bolj drugačna od tistih, ki živijo na morju. Ko poslušate ali berete o dogodivščinah pomorcev, je najbolje, da se prepustite in uživate, ne da bi razmišljali, kaj od tega je res in kaj je plod fantazije. Mi, suhozemci pač ne moremo razumeti, kako je, če tri dni in noči garaš na ladji, ki pleše pod nogami, če spuščaš in dvigaš jadra, medtem ko ti voda teče za vrat, v nos in ko oči ne vidijo drugega kot gore vode, ki se dvigajo nad premcem, s katerim se zdi...

»Vsako gibanje pomaga do vitalnosti, da ostanemo duhovno sveži in telesno gibčni. Ples je zame najlepše, prvinsko gibanje, ob katerem se počutim živega, srečnega in zdravega. Plešem že od študentskih let, ko sem se pridružil Akademski folklorni skupini France Marolt,« pravi Mirko Ramovš, ki je dolga leta preučeval in raziskoval zgodovino in razvoj plesnega izročila na Slovenskem ter se ukvarjal z njegovo oživitvijo in predstavitvijo. Rojen Ljubljančan, doma z Ježice, ki je bila v njegovi mladosti vas nad Savo, je odraščal ob...

Tisti trenutek, ko se upokojimo, napoči čas, ko končno lahko počnemo to, kar smo si od nekdaj želeli. To je za vsakogar največje razkošje. Objemimo ta čas z obema rokama, ker je to obdobje nekaj posebnega in dano nam, da ga uživamo. Ciril Velkovrh zna uživati. Že kot mladenič, rodil se je leta 1935 na Vrhovcih, je bil navdušen matematik in ljubitelj narave. Pred koncem srednje šole je razredničarka predlagala njegovi mami, naj gre fant raje študirat matematiko kot geodezijo, saj je za ta študij potreben le svinčnik in papir, za študij...

V Sloveniji lahko med opernimi pevkami še vedno cenimo kot čisto zlato sam? Zlato Gašperšič Ognjanović. Pa ne le zato, ker so stari Latinci trdili nomen est omen, ampak ker je bila njena operna in koncertna kariera izpolnjena s številnimi vlogami in ovenčana s številnimi pomembnimi nagradami, kot so Župančičeva, Betettova, Prešernova, predvsem pa zato, ker je veliko prispevala v slovensko glasbeno kulturo. Občinstvo je znala očarati s svojo muzikalnostjo, inteligentnostjo in prisrčnostjo.

Profesorica dr. Lučka Kajfež Bogataj se kot klimatologinja zagotovo posveča tematiki, ki jo preveč zanemarja dobršen del človeštva. Gre za vprašanje, ki ga sem in tja slišimo, kako bodo naše vedenje in ravnanje ocenjevali zanamci. Vendar se na srečo, čeprav prepočasi, krepi zavest o skrbi za čistejšo prihodnost. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), katerega članica je bila, je skupaj z Alom Gorom leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir. Bliža se 15.