Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Ta svet je poln čudes!

    Zgodbemarec '11

    Ta svet je poln čudes!

    Ko je bila Marijana Ovčariček pred osmimi leti z možem prvič v Egiptu, je bil tam konec ramazana. Nepregledne trume ljudi so prišle v Kairo, da bi počastile konec praznika. Pomislila je, koliko jih je tu, mladih in brez perspektive, ki ne bodo imeli ne izobrazbe, ne služb... Ta množica se bo morala nekoč zganiti, jo je prešinilo. In morda so prav tisti, ki jih je takrat gledala v Kairu, konec januarja letos prišli na ulice in protestirali proti revščini, korupciji, despotizmu...

  • Družina Istenič: zgodbe o penini

    Zgodbemarec '11

    Družina Istenič: zgodbe o penini

    »Veselim se pomladi, ko se tu, na Bizeljskem, vse prebuja z neverjetno življenjsko silo, ko vse cveti, diši in se ves krog začne na novo …,« pravi Janez Istenič. V tastovem vinogradu je pred več kot 40 leti odbral izbrano grozdje in pridelal prvo penino. Dandanašnji je penina Istenič pojem ne le pri nas, ampak tudi onstran naših meja; trg širijo v Rusijo in celo na Kitajsko. Podjetje Istenič d.o.o. in vzporedne dejavnosti pa se še razvijajo – tudi s sodelovanjem žene Mihele, sina Mihe in hčerke Barbare.

  • Krošnjarji – trgovci na drobno

    Zgodbemarec '11

    Krošnjarji – trgovci na drobno

    Še po drugi svetovni vojni so od hiše do hiše po našem podeželju hodili popotni krošnjarji, ki so prodajali drobne predmete za vsakdanjo rabo. Še več jih je bilo v prejšnjih časih, saj ima krošnjarstvo dolgo in pestro zgodovino. V glavnem podeželani so nekoč govorili: »Takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju«. Krošnjarji so hodili peš od hiše do hiše, od vasi do vasi, otovorjeni z okornim nosilom, ki so mu rekli krošnja. Podobno krošnjo so uporabljali in je ponekod še v rabi v alpskem svetu, ko z njo na hrbtu prenašajo težje tovore za...

  • Nekdanje živahno mestece se je prelevilo v spalno naselje

    Zgodbemarec '11

    Nekdanje živahno mestece se je prelevilo v spalno naselje

    Na začetku prejšnjega stoletja, ko je nastal panoramski posnetek s trislikovne razglednice Višnje Gore, je bilo majhno mestece s starim gručastim jedrom na podolgovatem pomolu pod Starim gradom še nadvse živahno naselje, saj je skozenj vodila glavna cesta iz Ljubljane proti Karlovcu. Zato je v kraju cvetela obrt, dobro obiskani so bili številni sejmi, ki so se odvijali na Placu (Mestnem trgu), popotniki pa so imeli na voljo tudi šestnajst gostiln. Toda ko so po drugi svetovni vojni vse upravne funkcije (sodišče, notariat, davkarijo) prenesli v Grosuplje in leta 1957 zgradili avtocesto Ljubljana – Zagreb je kraj začel razvojno nazadovati in je danes ob dveh večjih podjetjih in nekaj obrtnikih predvsem spalno naselje.

  • Sprehod s kulturo

    Zgodbemarec '11

    Sprehod s kulturo

    Rubriko namenjamo vsem radovednežem, ki uživate v glasbi, filmu, gledaliških predstavah in razstavah, tistim torej, ki imate radi kulturo. Za vas bomo iskali najbolj svetleče in dragocene kulturne bisere, ki jih ne gre izpustiti. Kocka pada – razvoj in skrivnosti namiznih iger Tak je naslov razstave, ki si jo lahko do konca junija ogledate v novih prostorih Narodnega muzeja na Metelkovi v Ljubljani. Namizne igre poznajo vse svetovne kulture. Pogosto odsevajo sistem vrednot, moralna načela in druge pomembne norme, na katerih temelji človeška...

  • Ženske, ki so orale ledino

    Zgodbemarec '11

    Številne Slovenke so pustile svoj pečat v naši zgodovini in orale ledino v moškem svetu, ki je prevladoval še krepko v 20. stoletju, in dejavno pripomogle k izboljšanju življenjskih razmer in širjenju slovenske besede ter narodne zavesti Nekatere so znane le znotraj svojega delovnega področja, čeprav so dosegale tudi mednarodne uspehe in prav je, da jih predstavimo tudi širši javnosti. Marija Wirgler Jezernik (1897 – 1974) – prva Slovenka z univerzitetno diplomo. Rodila se je v Novem mestu, kasneje so se preselili v Krško.

  • Naše babice in dedki, knjige in še kaj

    Zgodbemarec '11

    Učenci lanskega 5. c iz Osnovne šole Valentin Vodnika v Ljubljani so zapisali svoje spomine na branje s starimi starši, učiteljica Tatjana Furjan pa jih je prepisala in nastala je lična knjižica Naše babice in dedki, knjige in še kaj. Ob tem jim je zapisala lepo spodbudo: »Moja želja za vse otroke in njihove odrasle: BERITE, BERITE. SI. JIM. Na knjižnih policah čakajo gore knjig, da jih dobijo v roke radovedni mali in veliki ljudje in si z njihovo vsebino obogatijo besedišče, znanje in življenje.

  • Prva Celjanka na poti okoli sveta

    Zgodbemarec '11

    Prva Celjanka na poti okoli sveta

    Ob dnevu žena se kaže spomniti znamenite Celjanke Alme M. Karlin, ki je sama in v izjemno negotovih razmerah odšla na pot okoli sveta že kmalu po prvi svetovni vojni, torej veliko prej, kot je bilo to v navadi v evropskem ženskem svetu. S svojih potovanj je napisala veliko člankov in reportaž, kasneje pa več knjig, ki jih počasi spoznavamo tudi Slovenci. Razstavo o Almi Karlin, njenem življenju in potovanjih ter predmetih, ki jih je prinesla s poti, si lahko ogledate v celjskem Pokrajinskem muzeju.

  • Robec naš vsakdanji

    Zgodbefebruar '11

    Robec naš vsakdanji

    V enem od starejših bontonov piše: »Ako hočemo, da se vedemo v družbi lepo in za vsak slučaj primerno, je treba vsak telesni del posebej in vse telo držati in kretati vselej in v vsakem oziru naravno, neprisiljeno, in ne prenapeto, ali nemarno in zanikrno …«

    Kaj se ne spodobi? Ne spodobi se med hojo po mestu na široko zehati, na glas rigati, škripati z zobmi, se oblizovati, šobiti usta, poslušati sogovornika z odprtimi usti, gristi zobotrebec, žvečiti žvečilni gumi in pri vsekovanju z nosom trobentati. Tudi ni spodobno »pljuvati v dlani, si s prsti čistiti nos, ušesa, oči, v roki nositi robec ali ga razgrinjati v javnosti, gledati vanj ali ga celo dajati na mizo. Te napotke ob številnih drugih zasledimo v Valenčičevem bontonu iz leta 1899.

  • Po tirih Južne železnice Maribor

    Zgodbefebruar '11

    Po tirih Južne železnice Maribor

    Čez zamočvirjeno in pogosto poplavljeno Pesniško dolino je prek 64 obokov speljan 648 m dolg in 20 m visok viadukt do predora Košaki. Pred gradnjo predora Semmering je bil to najdaljši avstrijski predor. Ko se proga spet izvije na svetlo, jo obdajajo lepe vinske gorice.

    Prispeli smo do široke Dravske doline in pred nami leži Maribor. Mesto ima več kot 20.000 prebivalcev in z izjemo Magdalenskega predmestja leži na levem bregu Drave. Nova, široka Tegetthoffova cesta nas vodi od železniške postaje v notranje mesto in do gradu. Na Tappeinerjevem trgu je spomenik admiralu Tegetthoffu. Rojstna hiša velikega pomorskega junaka je v Grajski ulici in nanj nas opozarja spominska plošča. Na Glavnem trgu je postavljen spomenik nekemu konjeniškemu desetniku, ki je leta 1809 tukaj kot junak umrl pod kroglami Francozov. Lep mestni park s spomenikoma cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu je Mariboru najlepši okras.

  • 1
  • …
  • 143
  • 144
  • 145
  • 146
  • 147
  • …
  • 159
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov