Beltinska graščina, kjer je muzejska zbirka o zgodovini zdravstva v Pomurju, izvira iz preloma petnajstega v šestnajsto stoletje. Kljub prezidavam je ohranila značilno baročno podobo. Dvorec obdaja velik park, ki se postavlja z eksotičnim drevjem. Zanimiva muzejska zbirka odstira nekdanje zdravstvene razmere v Pomurju. Starejši obiskovalci se ob ogledu razstavljenih eksponatov spominjajo nekdanje bridke preteklosti, mlajši pa se čudijo preprostim oblikam nekdanjega zdravilstva, padarstva in mazaštva.

Priimek Pretnar je v Sloveniji registrirana storitvena znamka v besedi. Z zelo aktualno vsebino intelektualne lastnine se je že pred desetletji začel ukvarjati prof. dr. Stojan Pretnar. Danes je njegov sin, Bojan ugleden in mednarodno priznan strokovnjak za to področje. Družinsko tradicijo pa nadaljuje tudi Bojanov sin in Stojanov vnuk Dejan. »Z očetom sva bila tesno navezana; imela sva zelo lep odnos,« pravi naš sogovornik prof. dr. Bojan Pretnar, prvi direktor Urada RS za intelektualno lastnino in hkrati od leta 1995 do leta 2000 tudi...

Marjan Sedmak, nekdanji novinar, dopisnik in sodelavec zunanjepolitičnega uredništva Dela, predsednik Društva novinarjev Slovenije, publicist in prevajalec, je, upokojen, zgled dejavnega staranja. Dela kot član nadzornega sveta RTV Slovenije, od leta 2000 predseduje Mestni zvezi upokojencev, letos pa so ga na generalni skupščini AGE Platform Europe izvolili za predsednika tega evropskega združenja seniorskih organizacij. Z njim smo se pogovarjali o pomenu povezovanja seniorskih organizacij in o delu doma.

Ob prazniku KS Žabnica in Bitnje ter ob 500. obletnici rušilnega potresa (26. 3. 1511) je izšel lepo urejen zbornik vasi Žabnica, Bitnje, Šutna, Dorfarje in Forme. Uredil ga je slabi dve leti upokojeni Žabničan Franc Podnar in ga poimenoval Na robu pojoče ravnine. S tematiko vasi z roba Sorškega polja se je srečeval že kot direktor Loškega muzeja in urednik trinajstih letnikov (od 38. do 50. številke) zbornika Loški razgledi. »Loške razglede sem osvežil in za avtorje prispevkov poiskal tudi mlade, nepoklicne pisce ter s tem pridobil številne...

Pesnik, pisatelj in esejist, sicer pa pravnik Ivko Spetič Magajna nadaljuje družinsko tradicijo pisanja stricev - pisateljev Franceta in Bogomirja Magajna iz Gornjih Vrem. Svoj knjižni prvenec je izdal, ko je že bil v pokoju, doslej pa je izšlo že enajst njegovih knjig: Steklenica, Pozabljene pravljice, Stihomisli, Vsakdanje zgodbe, Barva časa, Humoreske, Montpassion, Groteske, Kvadrilije in Stare prauce. Zadnje njegovo literarno delo je izšlo aprila letos, in sicer pesniška zbirka s simboličnim naslovom Predali.

»Že zelo dolgo sem si želela te vožnje in sklenila sem, da si jo podarim za 70. obletnico, ki sem jo dopolnila januarja letos. A so mi znanci odkimavali, češ, sama in pri teh letih nikoli na prideš v Slovenijo,« je povedala Antonija Brečko, ki se je iz Nemčije pripeljala v domovino kar s kolesom. V manj kot tednu dni je prekolesarila pot, dolgo blizu 600 kilometrov. Odločila se je za eno najlepših kolesarskih poti ob Donavi, za traso od Passaua do Dunaja. To blizu 350 kilometrov dolgo pot je premagala v dveh dnevih in pol.

Začelo se je pred tremi leti. Irena Luick, Slovenka, ki živi v Švici, je sklenila praznovati svoj 60. rojstni dan v indijski Goi, v vasi Benaulim, ki šteje blizu 10.000 prebivalcev. Za naše razmere skorajda mesto, za indijske pa majhna vasica. Tu je poročena njena mlajša hčerka Nicole, njen mož Charles Da Silva, uspešen turistični delavec z zvezami in znanstvi po vsej Indiji, pa je prevzel organizacijo Ireninega rojstnega dne. Povabljenih je bilo tudi kakih petnajst Ireninih prijateljev iz Slovenije, preveč, da bi lahko vsi živeli v hiši...

»Bistrica ob Sotli je bila od nekdaj predvsem kmečko naselje, v katerem se še zmeraj blizu osemdeset odstotkov gospodinjstev ukvarja z obdelovanjem zemlje kot osnovno ali dopolnilno dejavnostjo. Slednje (in znotraj nje zlasti vinogradništvo) je v povezavi z naravnimi lepotami in kulturnimi znamenitostmi odločilno vplivalo na spodbuden gospodarski razvoj kraja v zadnjem obdobju, ki tako postaja pravi obsoteljski biser,« nas 68 – letna domačinka, upokojena novinarka Mimica Kidrič popelje v slikovit trg na vzhodnem obrobju Slovenije, kjer se svet...

Valter Malovec iz Divače ne govori veliko, zato pa toliko več dela. Z ženo sta delovne navade privzgojila obema otrokoma in danes imajo zelo uspešno družinsko podjetje – hotel, dve gostilni in prenočišča ter mesnico. Valter izhaja iz delavske družine; njegov oče je bil železničar. Divača je bila že od nekdaj pomembno cestno in železniško križišče – kjer se križajo poti, ki povezujejo Dunaj s Trstom in naprej z Italijo, pa tudi z Istro in Puljem … Železnica je dajala kruh mnogim družinam; toda Valterjeva starša sta si za sina edinca želela...

Učenje starejših je povezano s številnimi stereotipi. Na primer, da potrebujejo učenje za možganski trening, da si malo »kravžljajo možgančke«, da ne bi zakrneli, otopeli. Zakaj bi bilo učenje starejših tako drugačno od učenja drugih generacij? Zdi se, da vemo, zakaj se zaposleni ljudje izobražujejo v poklicno dejavnem obdobju. Prav tako vemo, zakaj se učijo otroci. Za življenje in za kasnejšo zaposlitev. Tudi starejši se učijo, pa ne zato, da bi urili možgane ali da bi ostali v dobri kondiciji.