V Ljubljani, Celju, Mariboru in Slovenj Gradcu se začenja akcija Zdravo v naravo oziroma cenejše cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). To je zelo resna virusna okužba centralnega živčnega sistema, ki lahko pusti hude posledice. Cepljenje poteka v zdravstvenih domovih, stane 20 evrov za odrasle in otroke (sicer je cena med 30 in 35 evri) , plačilo pa je možno samo z gotovino. 

V Ljubljani cepljenje po ugodnejši ceni poteka do 26. aprila, pri vseh osebnih zdravnikih, ki delujejo v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana. Za termin se naročite  pri svojem izbranem zdravniku po telefonu, prek spletnega naročanja ali osebno v ordinacijskem času ambulante. Več informacij na: www.zd-lj.si.

 Tržni inšpektorat RS opozarja na pojavljanje sumljivih oglasov na svetovnem spletu ter v dnevnem časopisju in revijah. Med temi so oglasi za ugoden nakup slušnega aparata, kapljic za ušesa in prehranskega dopolnila za zaščito pred arteriosklerozo.

Kot naročnik oglasa je – z zelo drobnimi črkami - navedeno podjetje Global Group Ltd, ki je registrirano na Komorskih otokih (gre za otoško državico v Indijskem oceanu). V oglasih je navedena na videz slovenska številka za naročanje (npr. 02 707 41 28), vendar pripada tujemu podjetju ali pa se številka nahaja tudi pri tujem operaterju.

 V soboto, 31. marca, je v 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec Nikolaj Dragoš. Rojen je bil 27. avgusta 1907 v belokranjski vasi Griblje, do upokojitve je bil zaposlen pri ljudski milici, v okviru uprave za notranje zadeve. Bil je dolgoletni član Društva upokojencev Vižmarje Brod. Zadnjih deset let je živel v poljanski enoti Doma upokojencev Center v Ljubljani. Tam so mu lani, ob 110 rojstnem dnevu, pripravili lepo praznovanje, ki se ga je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor (na fotografiji ob slavljencu, desno ob njem direktorica doma Jera Grobelnik). Slavljenec je celo zaigral na tamburico skupaj s člani tamburaškega orkestra Bisernica.  Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je veliko sprehajal, do nedavnega je še pisal pesmi,  že v stotem letu pa je napisal avtobiografijo.

 Podjetje Hofer v sodelovanju z Lions klubom Trnovski zvon Ljubljana že šesto leto zapored zbira rabljena očala. V vsaki izmed njihovih 83 trgovin po Sloveniji so postavljene škatle, v katere oddajte navadna ali sončna korekcijska očala (za odrasle in otroke), ki jih ne potrebujete več. Ne zbirajo pa leč, etuijev brez očal ali okvirjev brez stekel.

Akcija traja do 6. maja, potem bodo vsa očala pregledali, očistili in označili z ustreznimi optičnimi parametri. Nato jih bodo posredovali slabovidnim iz gospodarsko manj razvitih držav, ki si ne morejo privoščiti okulistične oskrbe in ustreznih očal.

 Velikonočni pirhi, pisanke ali pisanice, pisánke, remenice ali remenke, kakorkoli jih že imenujemo, so prave male umetnine. Občudujemo jih lahko na številnih priložnostnih razstavah. Vabimo vas, da si jih ogledate in morda boste dobili kakšno novo zamisel ...

Velikonočni pirhi so že 13. leto zapored na ogled v Frančiškanskem samostanu na Sveti Gori. Razstava bo odprta do 8. aprila , ogledate si jo lahko med tednom od 15. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 18. ure v Frančiškovi dvorani.

Na današnji velikonočni četrtek je na dolenjskem gradu Otočec potekal drugi festival velikonočne slovenske potice. Na ocenjevanje, ki so ga organizirale Terme Krka, so dobili 60 potic iz cele Slovenije. Strokovna komisija v sestavi  mag. Marlena Skvarča, prof. dr. Janez Bogataj in Janja Strašek iz krkinih term je poizkusila vse potice. Največ točk in s tem zlato priznanje je prejela potica iz jabolčnih krhljev, ki jo je spekla Irena Zupan iz Podbrezij, srebrno priznanje je šlo v roke Jožici Verček iz turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce in bronasto Jožici Rupar, kuharici na gradi Otočec, obe sta spekli orehovo potico. Vseh 60 potic je šlo v prodajo, izkupiček 1.700 evrov bodo predali novomeškemu območnemu odboru Rdečega križa, ki bo denar namenila socialno šibkejšim družinam.

Pokojninski zavod bo marčevske pokojnine izplačal že danes in ne šele v petek, ko bo zadnji delovni dan v mesecu. V petek namreč zaradi velikonočnih praznikov ne delujejo plačilni sistemi med izvajalci plačilnega prometa, so sporočili iz  Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. .

Povprečna starostna neto pokojnina je februarja znašala 648 evrov, povprečna starostna neto pokojnina brez upoštevanja sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin pa 727 evrov. Povprečna starostna neto pokojnina z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe ali več brez upoštevanja sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin je bila 840 evrov, je razvidno iz podatkov na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Članice Društva kmetic Brežice - aktiva Bizeljsko so drugo leto zapored pripravile razstavo pirhov in velikonočnih aranžmajev. Do 8. aprila si jo lahko ogledate v tamkajšnjem župnišču,  vsak dan uro pred ali po sveti maši.

 Na razstavi sodeluje 30 odraslih razstavljavcev, otroci bizeljskega vrtca in učenci od 1. do 5. razreda OŠ Bizeljsko. Na ogled so pirhi, okrašeni s tradicionalnimi in inovativnimi tehnikami – od jajc, pobarvanih s kuhanjem v čebulnih olupkih in drugih barvah, pa tudi v modri frankinji in dornfelderju, do praskank, pirhov iz gline in čebeljega voska ter jajc, okrašenih z  nitkami,  s filcem, z okraski iz das in fimo mase, s suhim cvetjem, perlicami ...

»Vaš poklic je zelo pomemben, saj učitelji vzgajajo narod,« je poudarila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer na včerajšnjem zboru članov Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS) v Ljubljani in dodala, da je zelo vesela, ker se tudi v pokoju srečujejo in še naprej delujejo na tem področju. Letošnje leto bodo pri varuhu posvetili starejšim na vseh področjih, zadnje čase intenzivno obiskujejo domove za starejše.

Zbor je pozdravila tudi predstavnica Andragoškega centra mag. Zvonka Pangrc, s katerim sodeluje društvo, in podpredsednica Zdus Marija Pukl, ki je ob tej priložnosti podelila posebno priznanje Zdus Anči Skok, članici savinjske sekcije DUPDS. Na koncu jih je obiskal še predstavnik ministrstva za šolstvo, kjer so jih tudi gostili, mag. Gregor Mohorčič, ki je dejal, da je šola pomembna tudi zato, ker je še edina varovalka vrednot.

Prekomerno aktiven sečni mehur, ki sicer ni bolezen, je pa neprijetna nadloga, prizadene vsako šesto Slovenko, starejšo od 40 let. Nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, več pa jo je pri starejših ženskah in je primerljiva s številkami drugje po svetu. Podatki govorijo, da ima kar vsaka druga ženska po menopavzi težave z uhajanjem urina.

»Bolniki se težav, povezanih uhajanjem urina, sramujejo, zato jih prikrivajo pred okolico, svojci in zdravstvenim osebjem. Le malo jih poišče zdravniško pomoč. Marsikateri bolnik se zaradi tega umika iz socialnega življenja, kar pa prizadene ožjo in širšo okolje, gre za družbeni problem,« je na posledice nadloge nenadzorovanega uhajanja urina na včerajšnji novinarski konferenci opozoril prof. Adolf Lukanovič, strokovni direktor ljubljanske ginekološke klinike. Urinska inkontinenca ženske omejuje pri vsakdanjih opravilih in poslabšuje kakovost življenja. Stanje pa se, če ne poskrbimo za spremembo vsakdanjih  navad in zdravljenje, z leti le še slabša.