INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka navaja, da so ji v času zaposlitve priznali III. kategorijo invalidnosti zaradi ginekološke operacije ter slabega sluha. Vse do upokojitve leta 2015 je prejemala nadomestilo zaradi manjše plače, ker je po nastanku invalidnosti opravljala drugo delo. V zadnjem času med ljudmi krožijo različne informacije, da so invalidi upravičeni do invalidskega dodatka, zato jo zanima, ali je upravičena do tega, saj prejema le zagotovljeno pokojnino v višini 620 evrov.

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka navaja, da je pred tremi leti od zavoda prejela negativno odločbo, da nima pravice do invalidnine za 60-odstotno telesno okvaro, ki je bila posledica bolezni. Zdaj pa je zasledila, da bi lahko dobila invalidnino, in jo zanima, ali je to res.

V primerjavi z zakonom, veljavnem do konca leta 2012, določba zakona, ki je veljala od 1. januarja 2013 do 6. avgusta 2021, ni več vsebovala pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. V tem obdobju so zavarovanci lahko pridobili le pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je bila posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kar je bil tudi razlog, da je bralka prejela negativno odločbo o invalidnini.

PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralka navaja, da je bila njena sestra operirana zaradi malignega tumorja, ko je bila stara šest let. Kljub takratnemu težkemu zdravstvenemu stanju in kasnejšim posledicam je redno zaposlena že od leta 1989 naprej. Zanima jo, ali se bo njena sestra zaradi prebolele bolezni lahko prej starostno upokojila in ali bo upravičena do zagotovljene pokojnine, ki zdaj znaša 620 evrov.

Zakon določa, da se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leta dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona (zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI.

PONOVNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralec navaja, da mu je bila lansko leto starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmerjena v višini 58,5 odstotka pokojninske osnove, kar se mu zdi krivično, glede na to, da se zdaj odstotek odmere pokojnine za moške vsako leto zvišuje. Zanima ga, ali bi bil upravičen do nove odmere pokojnine po višjem odmernem odstotku, če bi se ponovno zaposlil.

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z veljavnostjo od 1. januarja 2020 naprej je prinesla pomembne spremembe tudi pri ponovni vključitvi upokojencev v obvezno zavarovanje.

DELNA POKOJNINA ALI 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralka navaja, da bo letos izpolnila pogoje za starostno pokojnino, torej starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ker je samostojna podjetnica, jo zanima, kaj je zanjo ugodnejše, ali delna pokojnina ali uživanje 40-odstotne starostne pokojnine, in kako je potem z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa.

Bralka se po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino lahko odloči ali za izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine, in sicer pod pogojem, da je še naprej obvezno vključena v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, ali za delno pokojnino, pri tem se lahko v obvezno zavarovanje vključi s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega.

DRUŽINSKA POKOJNINA SINA PO STARŠIH

Bralka navaja, da je sinu kot invalidu I. kategorije zaradi bolezni priznana invalidska pokojnina od lanskega leta najprej v višini 395 evrov. Ker sinu prejemki ne zadoščajo za življenje kljub njunemu skupnemu gospodinjstvu, jo zanima, ali bo po njeni smrti upravičen do družinske pokojnine. Po očetovi smrti jeseni 2018 je sin od zavoda prejel negativno odločbo glede družinske pokojnine, in to le z obrazložitvijo, da pred očetovo smrtjo ni bil popolnoma nesposoben za pridobitno delo, čeprav sin zaradi bolezni že dalj časa ni bil zaposlen in sta ga preživljala skupaj s pokojnim možem.

ODSTOTNO POVEČANJE POKOJNINE

Bralec dvomi o pravilnosti zavodove odločbe, ker je bila njegova zahteva za odstotno povečanje pokojnine zavrnjena in se mu starostna pokojnina še naprej izplačuje v nespremenjenem znesku. Starostna pokojnina mu je bila priznana konec leta 2015, do dneva upokojitve pa je dopolnil 42 let, 5 mesecev in 9 dni pokojninske dobe brez dokupa. V letu 2020 se je zaposlil za deset ur tedensko, tako da ima zdaj skupaj 42 let in 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, zato meni, da je upravičen do odstotnega povečanja pokojnine.

VIŠINA LETNEGA DODATKA

Bralka navaja, da v preteklih letih ni bila upravičena do letnega dodatka v celotni višini, čeprav slovenska in nemška pokojnina znašata skupaj manj kot 500 evrov. Zanima jo, ali bo tudi letos prejela letni dodatek le v sorazmernem delu, saj je slišala, da bo letos pri izplačilu letnega dodatka drugače za tiste z nizkimi pokojninami.

Letni dodatek je temeljna pravica iz obveznega zavarovanja z namenom zagotavljanja boljšega materialnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter večje socialne varnosti, zato je s posebnim zakonom določen tudi v različnih višinah. Do njega so upravičeni uživalci pokojnin po slovenskih predpisih, razen tistih, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg, in tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, vendar le v primeru, če ne prejemajo plače niti niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravic iz invalidskega zavarovanja.

NOVA ODMERA POKOJNINE KMETU

Bralko zanima, ali bi bila njena mama upravičena do nove odmere starostne pokojnine, ker se je upokojila kot kmet, glede na spremembo zakona, ki velja od 1. januarja 2021. Ob upokojitvi je imela 30 let pokojninske dobe, 20 let je dokupila, za preostalih deset let pa je plačevala prispevke za 6. razred, vendar pa ni sodelovala z zadrugo. Mnenja je, da je upokojena za ožji obseg pravic, ker nima letnega dodatka in zelo nizko pokojnino.

Po republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983 so se kmetje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovali kot združeni kmetje, če so sodelovali z zadrugo, ali kot »drugi kmetje«, pri čemer so lahko bili glede višine osnove zavarovani enako kot združeni kmetje. Združeni kmetje, ki so plačevali prispevke najmanj od osnove za 4. razred, torej za širši obseg pravic, so bili ob upokojitvi upravičeni do vseh pravic iz obveznega zavarovanja. Za združene kmete, ki so plačevali prispevke od 1. do 3. razreda in za kmete iz 11. člena omenjenega zakona, ki so lahko plačevali prispevke od 1. razreda pa vse do najvišjega, pa je bilo njihovo zavarovanje opredeljeno kot zavarovanje za ožji obseg pravic.

UPOKOJITEV LETOS ALI DRUGO LETO

Bralec navaja, da prejema 40 odstotkov starostne pokojnine že od aprila letos, ko je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na negotovo rast plač v letošnjem letu, ki je podlaga za izračun valorizacijskih količnikov, ga zanima, kdaj bi bila zanj ugodnejša upokojitev, ali letos ali drugo leto. Predvideva tudi, da bi se v pokojninski osnovi upoštevala še plača iz letošnjega leta, ker je nekoliko višja kot plača iz prvega leta izračuna pokojninske osnove.