PRENEHANJE PRAVICE DO INVALIDSKE POKOJNINE

Bralka navaja, da so njeni hčerki lansko leto kot invalidki I. kategorije invalidnosti priznali invalidsko pokojnino. Zdaj ima možnost pridobitve manjšega poslovnega lastniškega deleža v gospodarski družbi. Hči se za to možnost še ni odločila, ker se boji, da bi z vstopom v lastništvo podjetja izgubila invalidsko pokojnino. Zanima jo tudi, zakaj ima kontrolni pregled pri invalidski komisiji.

Po zakonu se namreč obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. To pomeni, da mora biti oseba, za katero je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poslovodna oseba in hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe.

ZNIŽANJE STAROSTNE MEJE ZARADI SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA

Bralec navaja, da se bo lahko starostno upokojil šele pri starosti 64 let in tri mesece z dopolnjeno pokojninsko dobo brez dokupa v trajanju 38 let in 11 mesecev, v tem času je bil deset mesecev zaposlen v Nemčiji. Starost 65 let se mu namreč zniža za devet mesecev zaradi beneficirane dobe. Zanima ga, ali bi mu čas služenja vojaškega roka v trajanju 14 mesecev in 15 dni spremenil datum upokojitve, ker tega ni uveljavljal.

POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka navaja, da bo leta 2024 dopolnila 60 let starosti, neprekinjeno pa je zaposlena od avgusta 1982, zaposlena ni bila le od novembra 2012 do julija 2014, ko je bila 21 mesecev vključena v prostovoljno zavarovanje kot nezaposlena oseba in si je za ta čas sama plačevala prispevke. Ima tudi enega otroka, ki bi se lahko upošteval pri znižanju starosti, zato jo tudi zanima, kateri je prvi mogoči datum za pridobitev starostne pokojnine.

Zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine z dopolnitvijo 60 let starosti ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Zakon omogoča določena znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki se upoštevajo, ko ima zavarovanka izpolnjen pogoj pokojninske dobe brez dokupa pred izpolnitvijo pogoja starosti, saj morata biti za pridobitev pravice do starostne pokojnine sočasno izpolnjena oba pogoja.

DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO IN NJEGOVO USKLAJEVANJE

Bralec navaja, da je njegova mama uživalka dodatka za pomoč in postrežbo v višini 150 evrov mesečno, ki ga dobiva za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Poleg tega je zadnja leta tudi močno slabovidna, zato ga zanima, ali je upravičena do višjega dodatka za pomoč in postrežbo. Sprašuje tudi, zakaj se dodatek za pomoč in postrežbo ne usklajuje in se že vrsto let izplačuje v nespremenjenem znesku.

Zakon določa, da so do dodatka za pomoč in postrežbo poleg uživalcev starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki sta jim za osnovne življenjske potrebe nujni stalna pomoč in postrežba drugega, upravičeni tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni ali šele postanejo v tem času.

DATUM IZPOLNITVE POGOJEV ZA 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralka navaja, da je lani prejela izračun pogojev za predčasno pokojnino, ki jih bo izpolnila pri starosti 60 let in 4 mesece s 40 leti pokojninske dobe, to je 15. decembra 2021. Pogoje za starostno pokojnino pa bo izpolnila pozneje, ko bo dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, to je 30. novembra 2022, ker je bila vse od leta 2005 do 15. decembra 2013 vključena v prostovoljno pokojninsko zavarovanje kot nezaposlena oseba. Zdaj je slišala za spremembo zakona, da se tako prostovoljno zavarovanje šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, zato jo zanima, ali lahko uveljavi 40 odstotkov starostne pokojnine in kdaj.

PONOVNI IZRAČUN POKOJNINE PO URADNI DOLŽNOSTI

Bralec navaja, da je od zavoda prejel negativno odločbo, izdano po uradni dolžnosti, da mu pokojnino še naprej izplačuje v nespremenjenem znesku. Ob upokojitvi leta 2006, pri starosti 65 let in en mesec, se mu je v skupno pokojninsko dobo 41 let in 10 mesecev štel tudi dokup študija in služenja vojaškega roka v skupnem trajanju tri leta in 11 mesecev. Glede na to, da je dokup študija in vojaškega roka zdaj delovna doba, mu ni čisto razumljivo, da se mu višina pokojnine nič ne spremeni.

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka navaja, da so ji v času zaposlitve priznali III. kategorijo invalidnosti zaradi ginekološke operacije ter slabega sluha. Vse do upokojitve leta 2015 je prejemala nadomestilo zaradi manjše plače, ker je po nastanku invalidnosti opravljala drugo delo. V zadnjem času med ljudmi krožijo različne informacije, da so invalidi upravičeni do invalidskega dodatka, zato jo zanima, ali je upravičena do tega, saj prejema le zagotovljeno pokojnino v višini 620 evrov.

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka navaja, da je pred tremi leti od zavoda prejela negativno odločbo, da nima pravice do invalidnine za 60-odstotno telesno okvaro, ki je bila posledica bolezni. Zdaj pa je zasledila, da bi lahko dobila invalidnino, in jo zanima, ali je to res.

V primerjavi z zakonom, veljavnem do konca leta 2012, določba zakona, ki je veljala od 1. januarja 2013 do 6. avgusta 2021, ni več vsebovala pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. V tem obdobju so zavarovanci lahko pridobili le pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je bila posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kar je bil tudi razlog, da je bralka prejela negativno odločbo o invalidnini.

PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralka navaja, da je bila njena sestra operirana zaradi malignega tumorja, ko je bila stara šest let. Kljub takratnemu težkemu zdravstvenemu stanju in kasnejšim posledicam je redno zaposlena že od leta 1989 naprej. Zanima jo, ali se bo njena sestra zaradi prebolele bolezni lahko prej starostno upokojila in ali bo upravičena do zagotovljene pokojnine, ki zdaj znaša 620 evrov.

Zakon določa, da se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leta dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona (zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI.

PONOVNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralec navaja, da mu je bila lansko leto starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmerjena v višini 58,5 odstotka pokojninske osnove, kar se mu zdi krivično, glede na to, da se zdaj odstotek odmere pokojnine za moške vsako leto zvišuje. Zanima ga, ali bi bil upravičen do nove odmere pokojnine po višjem odmernem odstotku, če bi se ponovno zaposlil.

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z veljavnostjo od 1. januarja 2020 naprej je prinesla pomembne spremembe tudi pri ponovni vključitvi upokojencev v obvezno zavarovanje.