Letni dodatek prejeli že junija
Višine, cenzusi, roki za izplačilo in drugi pogoji za izplačilo letnega dodatka za upokojence so bili znani že decembra 2019, ko je začel veljati Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (v nadaljevanju ZIPRS 2021). Uživalci so se razveselili novosti, da bo letni dodatek izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec junij 2020, torej mesec dni prej kot pretekla leta.
Skladno z ZIPRS 2021 je večina uživalcev pokojnin prejela letni dodatek konec junija v višinah, ki jih prikazuje razpredelnica 1.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DELNA POKOJNINA ALI 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE
Bralec navaja, da bo sredi julija letos izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Ker je samostojni podjetnik, se še ne želi v celoti upokojiti, zanima pa ga, kaj je zanj ugodnejše, ali delna pokojnina ali uživanje 40 odstotkov starostne pokojnine.
Bralec se po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino lahko odloči ali za izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine, in sicer pod pogojem, da je še naprej vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, ali za delno pokojnino, pri čemer se lahko v obvezno zavarovanje vključi s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
VELIKO ZDRAVSTVENIH TEŽAV
69-letna bralka, ki ima veliko zdravstvenih težav, je poslala pismo, v katerem prosi za razlago njenih diagnoz. Zdravi se zaradi epilepsije, ishemične bolezni srca, kroničnega gastritisa, ima trebušno kilo, ki je ni mogoče operirati. Komaj hodi, hitro se zadiha, otekajo ji roke in noge, boli jo želodec, hrbtenica in kolena. Leta 2015 je imela poseg na koronarnem ožilju. Noga, na kateri so vzeli žilo za žilni obvod, ji močno zateka. Ima razpokan jezik, da komaj je. Enkrat je opazila svežo kri v izpljunku. Ima občutek, da je zaradi starosti nihče ne jemlje resno.
Znani valorizacijski količniki
V prejšnji številki smo pisali o tem, da zavod še ne more do zdaj upokojenim v letošnjem letu izdati dokončnih odločb o pripadajočih pokojninah. Še vedno namreč niso bili znani valorizacijski količniki, ki omogočajo njihov izračun. Z njihovo objavo v Uradnem listu RS, št. 78/20, z dne 29. maja 2020 pa je bila formalna podlaga tudi za to izpolnjena. Tako bo zavod lahko začasne odločbe po uradni dolžnosti nadomestil z dokončnimi, potem ko bo letos veljavne valorizacijske količnike vključil v ustrezne računalniške programe.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED POGODBE STAREJŠI DELAVKI
Bralka dela v družinskem podjetju, toda kljub starosti 66 let ima le dobrih 14 let delovne dobe. Zaradi koronakrize bo verjetno postala višek. Sprašuje, katere pravice ima v podjetju in katere na zavodu, saj bi se rada čim prej upokojila.
Kljub navedenim težavam delodajalca je delavka zaradi svoje starosti načeloma varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in sicer skladno z določbo 1. odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ta člen namreč varuje pred tovrstno odpovedjo starejše od 58 let ali tiste, ki jim manjka do starostne upokojitve manj kot 5 let pokojninske dobe.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DARILNA POGODBA ALI OPOROKA
Bralec je skupaj z ženo lastnik nepremičnine. Zanima ju, kolikšen bi bil davek, če bi nepremičnino dala svojemu sinu in snahi z darilno pogodbo, in kolikšen, če bi jima nepremičnino zapustila z oporoko.
Premoženje, ki ga posameznik prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo, je enako obdavčeno. Razlika je le v tem, da davčna obveznost pri darilni pogodbi nastane z dnem sklenitve darilne pogodbe, pri dedovanju pa na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Nadalje je enako obdavčeno tako dedovanje na podlagi oporoke kot dedovanje v primeru, da oporoke ni. Tisti, ki podarja ali z oporoko zapušča svoje premoženje, nikoli ni zavezanec za plačilo davka, pač pa davek plača tisti, ki premoženje prejme.
-
Pomanjkljivi evropski sistemi dolgotrajne oskrbe
Visoka smrtnost zaradi koronavirusne bolezni v domovih za starejše osebe se pojavlja v večini evropskih držav, le da so deleži umrlih tam nižji kot v Sloveniji. Zdus in druge organizacije si krčevito prizadevajo, da bi prišli do zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe in s tem kakovostne obravnave in dostopnosti ustrezne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo. Koronakriza je razgalila bedo delovanja teh sistemov tudi tam, kjer smo verjeli, da so stvari dobro urejene.
Lani pobranih precej več prispevkov
Finančna uprava (Furs) je lani v primerjavi z letom 2018 pobrala za 7,2 odstotka več prispevkov za pokojninsko blagajno, kar je svet Zpiza ocenil kot zelo dobro in se zavzel za še večjo učinkovitost sistema pobiranja davkov.
Poročilo Fursa so med drugim obravnavali na junijski seji sveta Zpiza, ki je bila zelo pestra tako po svoji vsebini kot tudi po sami kritičnosti. Svet zavoda je pozitivno ocenil poročilo in izrazil pohvalo za dosežene rezultate. Furs je namreč organ, ki v skladu z veljavno zakonodajo opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja vseh davčnih obveznosti tudi obveznih prispevkov za pokojninsko blagajno, zato svet posveča posebno pozornost njihovemu vsakoletnemu poročilu.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
KAKO BITI SPROŠČEN
Naročnica je prišla na svetovanje zaradi notranje stiske. Je poročena, ima dva odrasla otroka in štiri vnukinje. Rada poskrbi za vse, jim skuha, jih razvaja, a ko najde kakšen trenutek zase ali zvečer pred spanjem, nastopijo strahovi. Ves čas razmišlja o problemih, o tem, kaj še mora narediti, ali se bo vse izšlo, kot se mora, in kaj bo, če ne bo šlo po njenih načrtih. Zaradi hude notranje napetosti je tudi fizično zbolela. Rada bi se naučila biti sproščena in uživati v majhnih stvareh brez neprestanih skrbi.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
SAMOIZOLACIJA
Bralkinemu možu je zdravnica zaradi suma, da je zbolel za boleznijo covid-19, odredila izolacijo. Zanima jo, kaj to pravzaprav pomeni. Ali mora biti mož popolnoma sam v stanovanju? Koliko časa taka izolacija traja? Ali se mora javljati svoji zdravnici? Katere ukrepe mora pri tem upoštevati?
Izolacija je ukrep, ki ga osebni zdravnik odredi bodisi osebi, ki je zbolela za covidom-19, bodisi osebi, ki ima akutno okužbo dihal, a še nima potrjene okužbe s to boleznijo.
Izolacija se odredi za najmanj 14 dni, lahko pa tudi za več, če je potek bolezni težji ali daljši. Če bolnik bolezen preživlja v blagi obliki (ko ne potrebuje hospitalizacije), se zaključi v 14 dneh od začetka simptomov oziroma pri bolniku z vročino v 14 dneh, odkar nima več vročine.
