Kje in kako živijo starejši v Sloveniji?
Zdusove strani
Po podatkih Eurostata za leto 2019 (Staranje Evrope – pogled na življenje starejših ljudi v Evropski uniji) vse več starejših od 65 let v Evropski uniji živi samih in približno polovica vseh starejših živi v prevelikih nastanitvah. Približno eden od desetih starejših je obremenjen s prevelikimi stanovanjskimi stroški. Stanje v Sloveniji ne odstopa.
Starejši v Sloveniji so sicer v visokem deležu lastniki svojih nepremičnin, a pogosto živijo v prevelikih stanovanjih, neprilagojenih starosti, z značilno nizko stanovanjsko mobilnostjo. Družbeno odgovorne in dolgoročne stanovanjske politike, ki bi upoštevala hitro rast starajočega se prebivalstva, ni bilo vrsto let. Zveza društev upokojencev Slovenije ne zaznava ukrepov za reševanje stanovanjske problematike starejših, ki jih je nanizala v Memorandumu ZDUS 2018. Zato bodo na Dnevih medgeneracijskega sožitja 2020 tej problematiki namenili več okroglih miz, ki jih pripravljajo posamezni člani Medgeneracijske koalicije Slovenije.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
HČI NE ŽELI OTROK
Naročnica je prišla na terapijo zaradi tega, ker se ne more sprijazniti z odločitvijo hčerke in njenega partnerja, da ne bosta imela otrok. Veselila se je vnukov, zdaj pa ne ve, kako naj živi s tem dejstvom, da jih nikoli ne bo imela. Če hči ali partner ne bi mogla imeti potomcev, bi to razumela. Nerodno ji je, ko jo prijatelji sprašujejo, kdaj bo postala babica, in ne ve, kaj naj odgovori.
Izbira ne imeti otrok je v današnjih časih veliko sprejemljivejša, kot je bila še pred desetletji, vendar v javnosti še vedno ni najbolj priljubljena. Ljudje, ki se odločijo ne imeti potomcev, so označeni kot čudni, sebični, drugi razmišljajo o tem, da je z njimi gotovo nekaj narobe in potrebujejo psihiatra. Ker odraščamo v družbi, kjer nam od malega dopovedujejo, da je ustvariti družino z otroki nujen sestavni del življenjske izkušnje, takšne pavšalne sodbe pravzaprav ne presenečajo.
Bistvene novosti s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) je bil sprejet na izredni seji Državnega zbora RS 29. novembra 2019 in objavljen 12. decembra 2019 v Uradnem listu RS. Spet konec leta, kot smo žal že navajeni iz leta 1999 in leta 2012. Predvsem za tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev in so se odločali o datumu upokojitve, je tako pozno sprejetje tik pred zdajci pomenilo kar nekaj negotovosti in bojazni, kdaj je zanje najprimernejši datum upokojitve.
Zdus ima znova dve podpredsednici
Na volilnem zboru Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je potekal 18. decembra v Ljubljani, so člani izvolili Jožico Puhar za drugo podpredsednico zveze, Alojz Vitežnik pa je postal častni član.
Predsednik zveze Janez Sušnik je štiriintridesetim delegatom, predstavnikom pokrajinskih zvez, predstavil finančni načrt zveze za leto 2020. Dejal je, da načrt vsebuje nekaj drobnih sprememb, ker so nekatera predvidena denarna sredstva še negotova, predvsem tista, ki jih zveza prejema od FIHA, in koliko denarja bo namenjenega za šport, rekreacijo in kulturo. Proračun za leto 2020 presega milijon evrov. Za izvedbo prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja 2020 je predvidenih 90.000 evrov. Ob tem je Janez Sušnik potrkal na vest pokrajinskih predstavnikov, češ da se bo za obisk prireditve treba bolj potruditi. Sredstva je zveza namenila še za organizacijo družabnih srečanj, rokodelskih delavnic, revij pevskih zborov in prvič tudi za folklorne dejavnosti v višini 4.000 evrov. Finančni načrt je bil sprejet, razprave o njem pa ni bilo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
O AVTIZMU
Naročnik je prišel na pogovor zaradi odraslega vnuka, ki je avtist. Njegovo vedenje ga bega že od malega, vedno se je razlikoval od drugih otrok, zdaj je samo še slabše. Drži se zase, nima prijateljev ne partnerske zveze. Vse dneve je pred računalnikom. Odlično obvlada nekatere programe, zato dela na daljavo za uspešno podjetje. Naročnik je želel več informacij o tovrstni osebnostni motnji.
Avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS) je nevrološka razvojna motnja, ki jo lahko odkrijemo že pri otrocih pred tretjim letom starosti. Vpliva na razvoj tistih predelov možganov, ki so povezani z vzpostavljanjem socialnih stikov, komunikacijo in kognitivnimi funkcijami. Otroci z avtizmom imajo primanjkljaje na področju besedne in nebesedne komunikacije, socializacije in pri razvoju igre. Pogoste so pridružene motnje: alergije, astma, motnje hranjenja, spanja, senzorne posebnosti in druge. Med njimi je štirikrat več dečkov kot deklic. Zdravila za avtizem ni, na razvoj otrok z avtizmom pa pomembno vpliva zgodnja obravnava.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan Turk
POMOČ NA DOMU
Bralka je stara 82 let in ji zaradi bolezni precej pešajo moči, zato se boji, da kmalu ne bo mogla več skrbeti zase. Od sorodnikov ne pričakuje pomoči, ne želi pa oditi v dom starejših občanov. Prihranjenega ima nekaj denarja za plačilo pomoči na domu, zanima pa jo, na koga se obrniti, kolikšen obseg pomoči lahko pričakuje in kako je s plačilom.
Pomoč na domu je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav, povezanih s starostjo, ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami, tega pa v zadostnem obsegu ne zmorejo niti njihovi svojci ali sosedje. S pomočjo se posamezniku omogoči, da lahko čim dlje ostane v domačem okolju. Dobi lahko več vrst pomoči, na primer pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov), gospodinjsko pomoč (prinašanje hrane, priprava hrane, nabava živil, čiščenje, odnašanje smeti ipd.), pa tudi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
IZPLAČILO 20 ODSTOTKOV PREDČASNE POKOJNINE
Bralka navaja, da od jeseni 2019 naprej uživa 20 odstotkov predčasne pokojnine. Zanima jo, ali bo z izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino lahko uveljavila predvideno 40-odstotno izplačevanje starostne pokojnine, kot to določa sprememba zakona.
Zakon, veljaven do 31. decembra 2019, je določal, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po veljavnem zakonu ali pogoje, določene v prehodnih določbah zakona za uveljavitev pravice do starostne pokojnine še po zakonu, veljavnem do 31. decembra 2012, če se za to odloči, od prvega dne naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SANACIJA NAPAK IZ BANČNE GARANCIJE
Bralec je v letu 2009 sklenil pogodbo, s katero je kupil novo stanovanje. Po končani gradnji je podjetje, ki mu je prodalo stanovanje, šlo v stečaj. Sčasoma so se začele pojavljati napake gradnje (zamakanje, napake na fasadi …). Po skoraj desetih letih so se stanovalci obrnili na notarko, ki je skrbela za prodajne pogodbe, in od nje zahtevali, da se sanacija napak krije iz bančne garancije, ki je bila izdana ob prodaji stanovanj. Notarka jih je obvestila, da je bila garancija veljavna le do leta 2011 in da žal na ta način ne morejo dobiti ničesar. Bralca zanima, kje in kako lahko uveljavlja povračilo škode.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
BOLEČINA MED LOPATICAMI
82-letna bralka sprašuje za vzroke pekoče bolečine med lopaticami, ki se pojavi v popoldanskem času in je odvisna od gibanja. Včasih jo tako močno zbode, da ji zastane dih. Osebna zdravnica meni, da izvirajo iz hrbtenice. Protibolečinskih zdravil še ni začela jemati. Zanima jo, ali bi lahko bila bolečina posledica bolezni pljuč ali srca. Zdravi se zaradi visokega krvnega tlaka, nima sladkorne bolezni in povišanih maščob v krvi. Izvidi krvi so bili normalni. Ponoči še kar dobro spi. Ima dober tek, zanika slabosti, bruhanje, zgago, hujšanje, slabo počutje. Vsak dan kuha, ima manjši vrt, s prijateljicami rada poklepeta.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
UPOKOJITEV IN ODPRAVNINA
Bralec že 40 let dela v podjetju kovinske dejavnosti (pogodba o zaposlitvi se sklicuje na panožno kolektivno pogodbo). Pogoje za starostno upokojitev bo izpolnil sredi leta 2020, ob uveljavljanju služenja v JLA pa jih že izpolnjuje. Ker je podjetje v težavah, ga nagovarjajo, da se čim prej upokoji, bralca pa mika, da bi delal še naprej.
Delodajalec že kar nekaj let nima več pravne podlage, da delavcu poda odpoved pogodbe o zaposlitvi le zato, ker ima izpolnjene pogoje za upokojitev. Po drugi strani pa se tak delavec ne more več sklicevati na varstvo pred odpovedjo zaradi razloga, da je starejši delavec oziroma delavec pred upokojitvijo, saj mu socialno varnost daje zagotovljena pokojnina. Seveda tak delavec v nobenem primeru ni varovan pred odpovedjo zaradi krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti. Če pri delodajalcu obstaja poslovni razlog, je odpoved mogoča, če delavec izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev ali pa mu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Delavec bi bil v takem primeru upravičen do odpravnine po določbi 108. člena ZDR-1, ki je odvisna od delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
