STANOVANJE KOT DARILO

Bralka bi rada nečakinji zapustila stanovanje. Zanima jo, kako lahko to stori in kolikšen davek bo morala nečakinja plačati.

Najprej se mora bralka odločiti, ali želi, da nečakinja že zdaj postane lastnica, ali pa želi, da postane lastnica po njeni smrti.

Če bralka napiše oporoko, bo nečakinja postala lastnica stanovanja z dnem bralkine smrti. Če pa skleneta darilno pogodbo, bo nečakinja praviloma postala lastnica stanovanja z dnem podpisa te pogodbe. Zato je smiselno, da se v isti pogodbi dogovori pravica preužitka v korist bralke in se vpiše v zemljiško knjigo, sicer bralka nima več pravnega naslova za prebivanje v stanovanju.

 POTRDITVE

Naša naročnica, s katero se srečujeva že nekaj časa, je potožila, da je osamljena. Je vdova, ima hčerko, ki je zaposlena in nima veliko časa zanjo, in vnuke, ki jih le redko vidi. Hči jo pokliče enkrat tedensko, vpraša, ali kaj potrebuje iz trgovine, prinese, če je treba, in odhiti naprej. Ob večjih praznikih jo povabi na kosilo, in to je vse. Pogreša več čustvene povezave, občutka, da je pomembna v družinskem življenju.

Ljudje smo socialna bitja in kot takšna nujno potrebujemo potrditve. Te so biološka nujnost in način, kako izkazujemo svojo zavest o obstoju drugih človeških bitij z dotikom, pogledom, kretnjami, mimiko, pohvalo, nasmehom. Lahko so pozitivne potrditve, ki vsebujejo besedno ali nebesedno sporočilo, da je druga oseba v redu, in spodbujajo življenje in rast, ali negativne, ki vsebujejo besedno ali nebesedno sporočilo, da druga oseba ni v redu, in zatirajo življenje in rast. Poleg tega jih delimo na brezpogojne, na primer izjava: »Rada sem v tvoji družbi!« ali »Kako lep nasmeh imaš!«, in pogojne, ki so vezane na vedenje drugega, na primer: »Rada te imam, če si prijazna z menoj!« ali »Pridem na obisk, če ne boš razlagala o svojih problemih!« Oboje so lahko pozitivne in negativne.

ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE

Glede na to, da ima bralka že 38 let in 6 mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, jo zanima odmera invalidske pokojnine. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino. Zaposlena je po 6 ur dnevno, zato jo tudi zanima, koliko prištete dobe bi dobila v primeru ugotovljene invalidnosti zaradi bolezni pri starosti 61 let, ki jih bo dopolnila novembra letos.

CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU

Bralka je v zadnjem času prebrala veliko o nevarnih boleznih, ki jih povzročajo klopi, predvsem o klopnem meningoencefalitisu. Zanima jo, ali je cepljenje proti tej bolezni mogoče in ali je varno.

Vesel sem tega vprašanja, še posebej zato, ker je zavest o nujnosti cepljenja proti različnim boleznim v Sloveniji na precej nizki ravni. Klopni meningoencefalitis je resna in pogosto nevarna bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom takega klopa, ogroža pa predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov (to je predvsem spomladi in poleti, lahko pa tudi v drugem obdobju) zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.

O SMISELNOSTI OPERATIVNEGA POSEGA

Več kot 80 let stara bralka želi mnenje o smiselnosti operativnega posega trebušne kile, ki je nastala po večkratnih operacijah tankega črevesja. Nosi kilni pas in ob tem nima bolečin, hodi in še kaj pobrklja po vrtu. Moti jo, ker je stena kile zelo tanka in da ji občasno uide voda. Pred dvema letoma je bila že predvidena za poseg. Na dan operacije so ji rekli, da bo po posegu verjetno težje dihala. Ustrašila se je, zato ni privolila v operacijo. Osebni zdravnik jo zdaj ponovno pošilja na pregled h kirurgu. Ne ve, ali naj sploh gre.

Po Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS 1819) bodo pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz invalidnosti, po zdaj veljavnem zakonu in prejšnjih predpisih, pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in dodatki k pokojninam po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, poleg redne uskladitve, določene v sistemskem zakonu (ZPIZ-2) – to je, kot je znano, zavod izvedel februarja letos – v letu 2019 deležni tudi izredne uskladitve.

ODPUŠČANJE IN BOLNIŠKI DOPUST

Bralec pravi, da se lahko zgodi, da bodo v podjetju zaradi reorganizacije poslovanja odpustili določeno število zaposlenih. Ker čaka na zahtevnejšo operacijo, zaradi katere bi bil dalj časa nezmožen za delo, ga zanima, kako na morebitno odpoved vpliva bolniški dopust. 

V primeru, kot je opisan, je očitno, da bo delodajalec podal delavcu odpoved zaradi poslovnega razloga, kjer bo moral najprej preveriti, ali ima delavec morda status varovane osebe pred odpovedjo, na primer, ali gre za starejšega delavca ali invalida, saj je v takem primeru postopek nekoliko drugačen od običajnega.

 PRODAJA VNUKOVE DEDIŠČINE

Kot piše bralka, je njen pokojni mož premoženje zapustil vnuku. Njegova mama, bralkina bivša snaha, ki ima polno skrbništvo nad sinom, je napovedala, da bo premoženje prodala. Bralka bi rada to preprečila, saj se ji zdi nedopustno, da bi vnuk še pred polnoletnostjo ostal brez dediščine.

Z novim družinskim zakonikom je uvedenih nekaj sprememb glede razpolaganja s premoženjem, ki je v lasti otroka. Prejšnja ureditev je določala, da je za razpolaganje potrebno soglasje centra za socialno delo, z novo ureditvijo pa je določeno drugače, pri čemer zakon ločuje dva položaja, in sicer položaj, ko je otrok starejši od 15 let, in položaj, ko je otrok mlajši od 15 let.