Za nekatere všečno, a s sistemsko napako
Državni zbor je tudi po vetu državnega sveta 2. decembra 2019 ponovno sprejel Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021). Navedeni zakon med drugim določa tudi pogoje, rok in način za izredno uskladitev pokojnin, kakršno sicer omogoča sistemski zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Opravljena naj bi bila povsem mimo pravil, zapisanih v sistemskem zakonu, v decembru leta 2020. Če bodo zanjo izpolnjeni pogoji in bo tudi dejansko uresničena tako, kot določa ta posebni zakon, bo povzročila trajne negativne učinke na ravni novih pokojnin, uveljavljenih v letu 2020, in tudi na široko odprla vrata za nadaljnjo razgradnjo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kdaj v pokoj in kaj je dobro pri tem upoštevati
Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Pri odločitvi za uveljavitev pravice v letošnjem ali naslednjem koledarskem letu je koristno upoštevati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na višino pokojnine oziroma drugih prejemkov. Zaradi predvidenih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2020, je odločitev za izbiro pravega datuma še toliko pomembnejša.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
PISKANJE IN ZVENENJE V UŠESU
Bralka piše, da so se pri 80-letni mami pojavila piskanje, šumenje in zvenenje v ušesu. Podnevi jih sliši občasno, ponoči je zvok zelo moteč in povzroča nespečnost. Specialist za ušesa, nos in grlo je postavil diagnozo tinitus in jo napotil še na pregled k nevrologu. Mama je drugače zdrava. Približno leto dni jemlje dvojna zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Hčer zanima, ali obstajajo zdravila, ki bi omilile mamine težave.
Tinitus je zaznavanje določenega zvoka (piskanje, šumenje, pokanje) v ušesih ali glavi, ki ga v resnici ni v okolici. To težavo ima okoli 15 odstotkov odraslih in narašča s starostjo. Ker se osebi običajno poslabša sluh, ga povezujemo z okvarami različnih delov notranjega ušesa pa tudi z nekaterimi obolenji, predvsem s spremembami na vratnih žilah (zožitve in različne nepravilnosti ožilja). O takšnih težavah tožijo tudi bolniki pri hudi zožitvi aortne zaklopke in boleznih s povečanim utripom srca (slaba kri, bolezni ščitnice). Običajno takrat šum pulzira v ritmu srca. Neredko težave lahko povzročajo zdravila, na primer nekateri antibiotiki, zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka, depresije, alergije.
Pomen poklicne in zaposlitvene rehabilitacije
V Sloveniji lahko invalidi oziroma delovni invalidi uveljavljajo pravico do poklicne ali zaposlitvene rehabilitacije. Razlika med obema institutoma je v osebi, ki to pravico uveljavlja. Zaposleni (ali bivši zaposleni) zavarovanci, ki so zaradi spremembe v zdravstvenem stanju pridobili status delovnega invalida, se lahko poklicno rehabilitirajo z namenom, da pridobijo oziroma ohranijo zaposlitev. Krajši čas zaposlene ali nezaposlene osebe, ki so glede na svoje zdravstveno stanje pridobile status invalida, pa se lahko zaposlitveno rehabilitirajo z namenom pridobiti zdravstvenemu stanju primerno zaposlitev.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DOLGOVI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA
Bralec in sin sta solastnika hiše. Sin ima s. p., a ni preveč uspešen pri poslovanju, saj ga terja kar nekaj upnikov. Sin zagotavlja, da njegove težave ne morejo vplivati na lastništvo hiše, ker naj bi za svoje odgovornosti odgovarjal le kot podjetnik. A bralca vseeno skrbi.
Bralec je upravičeno zaskrbljen. Oseba, ki se registrira kot samostojni podjetnik (s. p.), sicer prvenstveno praviloma poplačuje svoje obveznosti iz poslovnega kapitala, če pa ta ni zadosten, odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem, se pravi, da lahko upniki posežejo tudi na solastniški delež na hiši, ki ga ima. Družbenik pri družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali delničar v delniški družbi (d. d.) pa odgovarja le s tem, kar je vplačal kapitala. Če je d. o. o. prezadolžen, upniki praviloma ne morejo poseči na premoženje družbenikov, če pa s. p. naredi več dolgov, kot ima podjetniškega kapitala, pa lahko upniki posežejo na njegovo osebno premoženje.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
BIPOLARNA OSEBNOSTNA MOTNJA
Dolgoletna naročnica se je obrnila name za nasvet, kako pomagati hčerkini družini, saj jo to, kar vidi, zelo skrbi. Zet se obnaša, milo rečeno, čudno. Včasih je vesel, zavzet za delo, poln načrtov in idej, kar na otroka in ženo vpliva na pozitiven način. Potem pa nastopi obdobje, ko noče niti iz spalnice, je ves obupan, črnogled, zanemarja bližnje. Njegovi bližnji ne razumejo, kaj se dogaja z njim, ne vedo, kako bi mu lahko pomagali.
Za bipolarno osebnostno motnjo, nekoč poznano kot manično-depresivno, so značilna skrajna nihanja razpoloženja, ki povzročajo hude težave. Zaradi tega oseba izgubi stik z resničnostjo. Izmenjujejo se obdobja evforičnega razpoloženja in obdobja potrtosti in depresije. Včasih so simptomi pomešani in takrat govorimo o mešani sliki. Gre za brezvoljnost ali pa ima oseba polno načrtov in zamisli. Za nastanek bolezni ni enega samega vzroka, gre za preplet veliko dejavnikov, vključno z genetiko, delovanjem možganov in dejavniki iz okolja. Bipolarna motnja je ena najbolj dednih med vsemi duševnimi motnjami. Ločimo dve obdobji znotraj diagnoze.
-
Rokodelci ne mislijo na bolezen
Ena najbolj priljubljenih dejavnosti v društvih upokojencev so zagotovo ročna dela. Pod rokami upokojenk in upokojencev nastajajo prave mojstrovine, ki jih vedno bolj cenijo tudi zunaj društev. Da rokodelstvo med upokojenci pridobiva veljavo, je zaslužen tudi Branko Suhadolnik, sicer član Društva upokojencev Žirovnica, ki pri Zvezi društev upokojencev Slovenije vodi Komisijo za tehnično kulturo.
Komisija, v kateri sodelujejo še Zdenka Bevc Škof iz Društva upokojencev Gorica pri Slivnici, Viljem Šetar iz Društva upokojencev Razvanje, Marija Turk iz Društva upokojencev Loški Potok in Nevenka Vidmar iz Društva upokojencev Ajdovščina, ima natančno začrtan program za tri področja dela. Za rokodelstvo, ki mu namenjamo ta prispevek, za fotografsko dejavnost ter varnost starejših v cestnem prometu, kamor spada organizacija predavanj in delavnic za večjo varnost starejših v cestnem prometu, ki jih Zdus skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa organizira v društvih upokojencev in pokrajinskih zvezah.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk!
VAROVANJE PACIENTOVIH PODATKOV
Bralka se bliža upokojitvi. Pred kratkim je zdravnica ob rutinskem pregledu odkrila neko obolenje, ki bi lahko resno vplivalo na njeno zdravje. Zdaj se boji, da bo za to izvedel delodajalec, saj bi verjetno izgubila službo. Zanima jo, kako je z varovanjem njenih zdravstvenih podatkov.
Čeprav so se že dogajali primeri nezakonitega uhajanja informacij o zdravstvenem stanju pacientov, pa menim, da so njene skrbi odveč, saj zakonodaja v tem delu paciente dobro varuje, v primeru kršitev pa lahko osebe, ki so bile odgovorne za uhajanje informacij, odgovarjajo tako za prekršek kot tudi odškodninsko.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
UPOKOJITEV LETOS ALI DRUGO LETO
Bralec navaja, da mu izplačujejo 20 odstotkov starostne pokojnine že od septembra 2018, ko je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na predvidene spremembe pokojninskega zakona ga zanima, kdaj naj se upokoji: 31. decembra 2019 ali 1. januarja 2020. Slišal je, da bo ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa od 1. januarja 2020 naprej nižje, zato mu je datum upokojitve zelo pomemben. Želi si tako odmero pokojnine, da bi se ta za vsake nadaljnje 3 mesece pokojninske dobe po izpolnitvi pogojev povečala za odstotek oziroma v njegovem primeru za 5 odstotkov.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PRENOS PODJETJA
Bralec je zaposlen v manjšem družinskem podjetju. V kratkem bo oče podjetje prenesel na sina. Medtem ko je z očetom v zelo dobrih odnosih, je imel s sinom že nekaj manjših konfliktov, zato se boji, da se ga bo ob prevzemu želel znebiti. Zanima ga, kakšne možnosti ima.
Če ni v ozadju česa drugega, je strah bralca odveč. Dejstvo je, da le prenos podjetja na naslednika ni dopusten zakonski razlog, da bi zaposlenim prenehalo delovno razmerje. Morebitne presežne ali konfliktne delavce mora z ustreznim postopkom »sprocesirati« bodisi sedanji delodajalec, ki ga tozadevno Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje kot delodajalca prenosnika, bodisi novi delodajalec prevzemnik.
