Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
OHRANITEV DELA NADOMESTILA
Bralec je v začetku leta 2017 uveljavil denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev. Star je 58 let, do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev pa mu manjkata še 2 leti in pol. Občasno dela po podjemni pogodbi, delodajalec pa mu je ponudil možnost zaposlitve za določen čas. Zanima ga, ali bo v primeru zaposlitve upravičen do ohranitve 20 odstotkov prejemanja nadomestila in do kakšnih pravic bo na zavodu upravičen po izteku zaposlitve.
Odločitev, da se namesto podjemne pogodbe sklene pogodba o zaposlitvi, je vsekakor zelo pohvalna, saj zakon takšnih civilnopravnih pogodb ne dovoljuje, če so podani vsi elementi delovnega razmerja. Spodbudo za zaposlitev v obliki ohranitve 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila je uvedla lanska novela zakona o urejanju trga dela, ki je v tem delu začela veljati 21. januarja letos. Do take spodbude je upravičen uživalec, ki se zaposli med prejemanjem nadomestila, toda ta ugodnost velja le za osebe z nižjo izobrazbo (z nedokončano in končano osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno ali srednješolsko izobrazbo). Delovno razmerje mora biti sklenjeno s polnim delovnim časom za določen ali nedoločen čas.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
BREMENITEV STAROSTNE POKOJNINE
Bralec A. T. iz Prekmurja navaja, da je njegova starostna pokojnina zelo nizka, saj znaša le 390 evrov. V kratkem pričakuje sodni sklep o izvršbi, zato ga zanima, koliko pokojnine mu bo še ostalo za preživljanje.
Pokojninski in invalidski prejemki so lahko obremenjeni z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova, kot so upravno izplačilna prepoved, sodni sklep o izvršbi, davčni sklep o izvršbi. Zakon o izvršbi in zavarovanju med drugim določa, da je mogoče na dolžnikove denarne prejemke seči do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 76 odstotkov minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
STRAH PRED PREISKAVAMI
61-letna bralka je pred kratkim nekajkrat opazila sledi krvi na toaletnem papirju po odvajanju blata. Sklepala je, da ima hemoroide, zato je posvetila veliko pozornosti rednemu odvajanju, prehrani, telesni dejavnosti in intimni higieni. Redno uporablja mazila, ki jih je kupila v prosti prodaji. Potem so težave izginile, pred enim tednom pa so se sledi krvi ponovno pojavile. Sprašuje, ali mora na pregled k zdravniku, saj ji je že misel na preiskavo neprijetna. Po drugi strani pa se boji, da je v ozadju kar resnejšega.
Končno redna uskladitev pokojnin
Konec tega meseca bo moral zavod šele prvič, odkar velja ZPIZ-2, izvesti redno uskladitev pokojnin na način, določen v tem zakonu. Vse do zdaj to ni bilo mogoče. V letu začetka veljavnosti tega zakona (2013) je uskladitev temeljila na prehodni določbi tega zakona. Bila je le simbolična, saj je znašala samo 0,1 odstotka, pozneje pa je bila v skladu z zakoni, s katerimi se je urejalo izvajanje državnih proračunov v posameznem koledarskem letu, tovrstna uskladitev onemogočena. V letih 2016 in 2017 so bile dopustne le izredne uskladitve v višini in rokih, ki so jih določali navedeni posebni zakoni.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
KRIZA OB UPOKOJITVI
Naročnica je prišla na pogovor zaradi moža. Upokojil se je pred dobrim letom in se zelo spremenil. Prej je bil dobrovoljen, organiziran, poln načrtov, kam bo šel in kdaj. Zdaj je večino dni siten, brezvoljen, najmanjše nepravilnosti ga zmotijo, da se potem kuja in je ves čas slabe volje.
Spomnim se, da sem pred nekaj leti svoji nadrejeni razlagala, kako je upokojitev za marsikoga hud stres, s katerim se ne zna spopasti na ustrezen način. Pa sem dobila odgovor, da to pa že ne more biti sprožilec stiske, saj naj bi upokojitev prinesla samo lepe stvari in olajšanje pred vsakodnevnimi obveznostmi. Prepričana sem, da kakor za koga. Veliko ljudi, predvsem moških, ima službo za pomemben del svojega življenja, tako tudi finančno poskrbijo za svojo družino. In še z nečim se vsak upokojenec nepričakovano spopade – z izgubo pripadnosti.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
PRODAJA STANOVANJA
Bralka bi rada prodala svoje stanovanje, ker bo odšla v dom upokojencev. Zanima jo, ali mora za prodajo pooblastiti nepremičninskega posrednika in kakšno pogodbo mora skleniti. Sprašuje še, ali potrebuje cenitev in kolikšno ceno lahko pričakuje.
Prodaja nepremičnine je za večino precej stresna, saj tega ne počnemo pogosto v življenju. Dober nepremičninski posrednik utegne pri tem zelo pomagati, je pa težko ugotoviti, kdo je v pomoč in kdo ne. V Sloveniji je sicer uvedeno obvezno licenciranje posrednikov, vendar se preverja samo to, ali imajo licenco ali ne, ni pa skoraj nobenega nadzora nad tem, kako posrednik opravlja svoje delo. Pred odločitvijo je treba zelo natančno prebrati pogodbo in splošne pogoje posredovanja.
Družba ima enotne, skupne cilje
Evropska komisija je maja lani objavila evropski steber socialnih pravic, ki ga je pripravila na pobudo Evropskega parlamenta. To naj bi bila priložnost za ustvarjanje bolj socialne Evrope in način, da se ponovno poveže z državljani, upoštevajoč ključne spremembe v sferi dela in družbi. Postopoma že prihaja do implementacije nekaterih področij na ravni Evropske unije.
Pri zasnovi je komisija upoštevala štiri ključne dejavnike, ki vplivajo na položaj evropskega prebivalstva, in sicer socialne posledice finančne krize, tehnološki napredek in avtomatizacijo, demografski razvoj s staranjem evropskega prebivalstva ter gospodarska razhajanja med državami članicami. Izhodišča so zastavljena na ugotovitvah, da je socialni pravni red EU na splošno ustrezen in dobro razvit, da obstajajo pomembne možnosti za izboljšanje izvajanja in uveljavljanja obstoječih pravic, obenem pa obstajajo nekatere vrzeli pri pokrivanju vseh oblik dela in na področjih zunaj delovnega prava.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZDRAVILSKA DEJAVNOST
Bralkina sestra, ki ima težko bolezen, se zadnje čase zdravi tudi pri zdravilcih. Bralka se boji, da je marsikdo med njimi »prodajalec megle«, zato jo zanima, kdo pri nas lahko opravlja zdravilsko dejavnost oziroma ali nad zdravilci sploh izvajajo nadzor.
Zdravilsko dejavnost lahko opravljajo zdravilci, ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali najmanj srednjo strokovno izobrazbo in obenem opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, poleg tega pa morajo imeti tudi veljavno licenco.
Letos napovedani dve uskladitvi pokojnin
Na decembrski seji so člani sveta Zpiza med drugim obravnavali finančni načrt zavoda za leto 2018. Gre za pomemben dokument za poslovanje zavoda. Pri tem je pomembno, da se je leto 2017, kar zadeva poslovanje zavoda, izteklo dokaj dobro. Pri oceni realizacije poslovanja je zavod upošteval dejansko realizacijo za obdobje 8 mesecev ter projekcijo finančnega poslovanja do konca leta in ne nazadnje nova izhodišča makroekonomskih gibanj, ki jih je jeseni pripravil UMAR.
Po oceni naj bi zavod leto 2017 zaključil z izravnanimi dohodki in odhodki v obsegu 5.125.058.857 evrov. Če ocenjeno realizacijo primerjamo s finančnim načrtom za leto 2017, ugotovimo, da bo realizacija nižja od načrtovane za 0,8 odstotka. Spodbudno je, da so nižje ocenjeni skupni odhodki zavoda posledica nižjih stopenj rasti posameznih kategorij uživalcev, predvsem starostnih in invalidskih, na drugi strani pa je spodbudno, da so višji davčni in nedavčni dohodki, kot so bili upoštevani v načrtu. In prav zaradi tega bo obveznost državnega proračuna manjša, kot je bila predvidena, in to za 137,2 milijona evrov.
Več pravne varnosti za nekatere zavarovance
V prejšnji številki smo najavili tudi kratko predstavitev druge pomembne novosti, uveljavljene z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), ki se nanaša na ureditev upoštevanja obdobij, prebitih v delovnem razmerju, za katera niso bili obračunani in plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v pokojninsko dobo. Že takoj na začetku moramo opozoriti na to, da se sprejeta ureditev nanaša izključno na zavarovance delavce, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, brez vpliva na obračun prispevkov za to zavarovanje, nikakor pa ne tudi na druge zavarovance.