ZAMENJAVA OSEBNEGA ZDRAVNIKA

Bralka se je pred mesecem dni za stalno preselila iz Ljubljane na Dolenjsko. Zanima jo, ali lahko zamenja osebnega zdravnika, kako to poteka in ali jo je novi zdravnik dolžan sprejeti.

Če je bralka zdravstveno zavarovana, ima odprta vrata za svoboden izbor novega osebnega zdravnika. Tega si lahko izbere med zdravniki v zdravstvenem domu ali pa med zasebnimi zdravniki, ki opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost na podlagi pogodbe z ZZZS.

Izbiro opravi tako, da pri zdravniku izpolni ustrezno listino. Da si bo svojo odločitev še dodatno olajšala, je določeno, da morajo zdravstveni zavodi ali pa zasebni zdravniki vidno objaviti seznam zdravnikov, ki si jih lahko izberete, skupaj z njihovim delovnim časom.

Običajno je, da si osebnega zdravnika izberemo v kraju novega bivališča, ni pa to obvezno. Edina razlika je v tem, da nimamo pravice do povračila potnih stroškov za potovanje do zdravnika, če si ga izberemo v kraju zunaj stalnega ali začasnega prebivališča.

Osebnega ginekologa si lahko izbere v javnem zdravstvenem zavodu (praviloma v zdravstvenem domu, izjemoma tudi v bolnišnici), lahko pa tudi med zasebniki, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS.

NADOMESTILO IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Bralka N. Č. iz Ljubljane navaja, da je njen sin leta 2016 kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni prejel odločbo, da nima nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Razlog za zavrnitev je bila v neizpolnjevanju pogojev pokojninske dobe. Ob nastanku ugotovljene invalidnosti je bil namreč nezaposlen z 8 leti in 3 meseci pokojninske dobe pri starosti 50 let. Zdaj se je zaposlil za določen čas, zato jo zanima, ali bo sin kdaj upravičen do nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

ODPOVED POGODB ZARADI PRENEHANJA DELOVANJA PODJETJA

Bralec je hudo zbolel, zato bo podjetje, ki posluje kot s. p., zaprl. V podjetju so zaposleni trije delavci, zanima ga, katere pravice jim pripadajo, saj ima en delavec status invalida, drugi status starejšega delavca, do upokojitve mora delati še tri leta, delavka pa je na porodniškem dopustu.

Če se podjetnik odloči za zapiranje dejavnosti, ima pravno podlago v 107. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki mu omogoča, da zaposlenim poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. 

PEKOČA BOLEČINA V STOPALIH

82-letna bralka toži o vedno bolj motečih pekočih bolečinah v obeh stopalih. Pojavijo se predvsem ponoči, podnevi jih občuti pri daljšem sedenju. Pri hoji nima težav, razen slabšega občutenja podlage, po kateri hodi. Nima sladkorne bolezni, ne uživa alkohola, ima težave s hrbtenico, jemlje zdravila zaradi zmanjšane funkcije ščitnice. Dvakrat je prebolela srčni infarkt, zato skrbno jemlje zdravila, tudi statine. Opravila je pregled pri tirologu in ortopedu, ki sta izključila možnost, da bi bile bolečine povezane z »njihovimi« obolenji. Težava je tako moteča, da ne upa več na prireditve, kjer bi morala dalj časa sedeti.

STRAH PRED SMRTJO

65-letnico že nekaj časa preveva huda tesnoba. Razmišlja o minljivosti, staranju, strahu pred trpljenjem onemoglega telesa, predvsem jo je groza smrti. Zbuja se sredi noči in v primežu raznih negativnih misli o smislu bivanja čaka na jutro, da zarja napove nov dan in popusti napetost. Med običajnimi opravki pogosto pomisli, da tega trenutka ne bo nikoli več mogla doživeti. Vse skupaj jo hudo obremenjuje, zato se je želela o tem pogovoriti.

Umrljivost nas zasleduje od prvega vdiha ob rojstvu. Vsi se je bojimo, to pa kažemo na različne načine. Posredno – stalen nemir ali kakšen drug psihološki simptom, poimenujemo ga s pravim imenom šele, ko zaključimo raziskovanje, če ne kar izkopavanje iz posameznikovega nezavednega, ali neposredno – jasno zavedanje prisotnosti minljivosti, ne glede na to, kako boleče je vse skupaj. Zaskrbljenost glede umiranja se v toku življenja posameznika spreminja, povečuje in zmanjšuje v valovih.

PRENOS PODJETJA NA OTROKE

Bralec je lastnik podjetja, ki bi ga rad prenesel na svoje otroke. Zanima ga, kako naj to naredi.

Bralec lahko svoj poslovni delež, ki ga ima v družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), prenese na otroke s pogodbo. To je lahko prodajna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ali tudi katera druga pogodba. Vsem pogodbam je skupno, da bo moral bralec svoj stoodstotni poslovni delež razdeliti med otroke. Razdeli jih lahko, kakor koli se bodo sporazumeli, se pravi po enakih ali po različnih deležih. Deleži so pri gospodarskih družbah zelo pomembni, ker se glede večine zadev odloča z večino poslovnih deležev. Če ima na primer en družbenik 51-odstotni delež, drugih pet pa preostanek, lahko prvi družbenik praktično glede vseh zadev preglasuje druge družbenike. Na drugi strani pa navadno pride do blokade dela gospodarske družbe, če sta na primer le dva družbenika in imata vsak po 50 odstotkov, saj se morata v tem primeru o vsaki stvari dogovoriti, ker preglasovanje ni mogoče. Če družbenika dobro sodelujeta, ne bo težav, drugače pa je to lahko vir precej nepremostljivih težav.

NAROČANJE PO TELEFONU

Bralka je razočarana nad neodzivnostjo osebne zdravnice. Pravi, da se je na pregled pri njej skoraj nemogoče naročiti po telefonu – telefon je nenehno zaseden ali pa je vključena telefonska tajnica. Če pride do nje osebno, pa mora dolgo čakati, saj zdravnica pravi, da imajo naročeni pacienti prednost pred nenaročenimi. Zanima jo, ali je telefonsko naročanje v našem zdravstvu sploh še mogoče.

Slišim veliko pritožb pacientov v zvezi z neodzivnostjo nekaterih osebnih zdravnic oziroma zdravnikov Vsaj delno je neodzivnost posledica njihove velike obremenjenosti, to pa še ne pomeni, da jo opravičujem, saj se s takim ravnanjem občutno posega v osnovne pravice pacientov. Pacienti imajo namreč po zakonu pravico, da se njihov čas spoštuje, izvajalec zdravstvene dejavnosti pa mora svoje delo organizirati tako, da jim zagotovi čim hitrejšo zdravstveno obravnavo.