Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZAVRNITEV MEDICINSKE POMOČI
Bralka je imela bolečine v vratu, po domače »heksenšus«. Zaradi močnih bolečin se je odpravila k osebni zdravnici, ki pa je ni sprejela, ker ni bila naročena. Ponudila ji je, da se naroči na pregled naslednji teden in ji napisala recept za lekadol. Sestra ji je naročila, naj se naroči na pregled, če bolečine ne bodo popustile. Bralka je bila šokirana nad takim odzivom. Na urgenco ni upala, ker ve, da bi ji tam obisk zaračunali, zato sprašuje, ali je osebna zdravnica ravnala pravilno.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN
Bralka M. L. iz Ljubljane navaja, da je bil njen sin v tretjem letu starosti operiran zaradi rakavega tumorja. Kljub takratnemu težkemu zdravstvenemu stanju je sin uspešno zaključil šolanje in je zdaj redno zaposlen že od leta 1990 naprej. Zanima jo, ali drži, da se bo njen sin zaradi prebolele bolezni lahko prej starostno upokojil.
Po zak on u, veljavnem od 1. januarja 2013, se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leto dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona – zavarovanci z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI.
Novi člani nadzornega sveta Nepremičninskega sklada PIZ
17. januarja 2019 so bili na seji skupščine Nepremičninskega sklada PIZ imenovani novi člani nadzornega sveta, ker sedanjim članom poteče mandat. Zpiz je na predlog vlade predlagal Tineta Kračuna, Damjana Mašero in Marijana Papeža, Zdus je predlagal Zdravka Malnarja, delovna skupnost Nepremičninskega sklada pa Branka Škofljanca. Skupščina je predlagane imenovala v nadzorni svet Nepremičninskega sklada. V razpravi je bilo veliko govora o tem, da se morajo tako predlagatelji kot tudi kandidati zavedati odgovornosti te funkcije, saj je od njihovega dela odvisno, ali bo organizacija poslovala gospodarno. Za svoje delo lahko odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. (A. T.)
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
OBRAZLOŽITEV ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI
Bralec je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov. V odpovedi sta pojasnjena tudi odpovedni rok in višina odpravnine. Ne razume pa, zakaj ga delodajalec kar dvakrat napotuje na zavod za zaposlovanje, in sicer za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve in še za uveljavljanje denarnega nadomestila.
Nikakor ne gre za napako, saj prijava v evidenco iskalcev zaposlitve ne pomeni hkrati tudi prijave za uveljavitev denarnega nadomestila. Gre za dve ločeni zadevi, ki izhajata iz dveh različnih zakonskih določb. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč v 3. odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec ob odpovedi delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Če to spregleda, je lahko sankcioniran z visokimi globami.
Brez sprememb lestvice in davčnih olajšav
V drugi polovici lanskega decembra je Finančna uprava RS na svoji spletni strani objavila obvestilo o lestvici za odmero dohodnine in olajšave za leto 2019, ki jo mora zavod upoštevati pri izplačilih pokojnin in drugih prejemkov v letošnjem letu. Navedena objava je skladna z odločitvijo, sprejeto pred leti, da se lestvica za odmero dohodnine in zneski olajšav ne objavljajo več v obliki podzakonskega akta. Iz navedenega obvestila izhaja, da ostajata tako lestvica za določitev višine dohodnine kot tudi višina davčnih olajšav enaki kot v preteklem letu.
Dokaj ugodna gibanja prejemnikov pokojnin
Iz statističnih podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), objavljenih v mesečnem statističnem pregledu za december 2018, ki ga je objavil na spletni strani 18. januarja 2019, je razvidno, da so bila gibanja števila izplačil pokojnin v preteklem letu relativno ugodna. Spremembe v številu prejemnikov starostnih in invalidskih pokojnin lahko v največji meri pripišemo učinkom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljenega 1. januarja 2013. Kot je bilo že večkrat omenjeno, so se z njim postopno zaostrili pogoji za pridobitev pravice do starostne in nekaterih drugih pokojnin, navedeni zakon pa omogoča tudi pridobitev pravice do izplačila 20 odstotkov starostne ali invalidske pokojnine in prožnejše uveljavljanje delne pokojnine. Vse to pa vpliva predvsem na priliv novih uživalcev starostnih pokojnin.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
BOLEČINE PRI URINIRANJU
78-letni bralec ima neprijetne pekoče in srbeče bolečine po vsakem uriniranju. Koža na spolovilu je svetlo rdeče barve, včasih razpoka do rahle krvavitve. Krema Canesten je ublažila bolečine, a jih ni odpravila. Po tednu dni jemanja tablet Ciprinol so bolečine izginile, vendar so se ponovno pojavile štiri dni po prenehanju zdravljenja. Posebno pozornost posveča higieni. Prejema zdravila za uravnavanje krvnega tlaka.
Moram priznati, da imam s tovrstnimi obolenji malo izkušenj. Kljub temu bom poskušala opozoriti na dejstva, ki jih pri iskanju vzrokov včasih zanemarimo.
Rokodelske delavnice v znamenju čebel
Rokodelke in rokodelci iz različnih upokojenskih društev so se decembra lani že šestič srečali na tridnevnih rokodelskih delavnicah v hotelu Delfin v Izoli. Namen organizacije teh delavnic je ohranjanje kulturne dediščine, prenos znanja in izkušenj na sovrstnike in druge generacije, predvsem pa mlade v svojih okoljih, ter spodbujanje samozaupanja in aktivnega staranja starejših.
Tokrat se lahko pohvalijo z rekordno udeležbo, saj je v Izolo prišlo 160 rokodelk in rokodelcev iz 68 društev – prvič iz vseh 13 pokrajinskih zvez. Rdeča nit delavnic so bili izdelki za čebelarstvo in medičarstvo. Udeleženci so ustvarjali na temo Mini medoviti vrt, risali so na steklo, izdelovali so kvačkane, klekljane in polstene čebele, mozaik s semeni, mrežo za kozarce, darilne vrečke, medovite cvetlice, sveče iz voska, panjske končnice, vrečke z izvezeno čebelo, košarice iz ratana, vaze v obliki satja, opletene stekleničke, pekli so ferdinandov medeni kolač, spremljevalci rokodelcev pa so se preizkusili v izdelovanju papirnatega letala.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI
Bralka že več kot deset let živi s svojim partnerjem. Za poroko se nista odločila, sta pa ves čas prijavljena vsak na svojem naslovu. Skupnega naslova tako nimata. Bralka opaža, da so partnerjevi otroci vse bolj odklonilni do nje. Sklepa, da za tem stoji predvsem razmišljanje o dediščini. Zanima jo, ali res ne bo mogla ničesar dedovati, tudi po oporoki ne, ker nista prijavljena na skupnem naslovu.
Stvari bi bile enostavnejše, če bi se poročila, ker bi se potem domnevale posledice poroke, to je med drugim tudi pravica do dedovanja. Če zakonska zveza traja do smrti enega od zakoncev, drugi zakonec po njem praviloma deduje, ne da bi mu bilo treba kar koli dokazovati na sodišču. Zadostuje že dejstvo, da je bil zakonec.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PRENAJEDANJE
Naročnica je prišla na posvet, ker bi rada pomagala hčerki. Hčerka je samohranilka, živi s sinom, ki obiskuje srednjo šolo, je redno zaposlena, deluje umirjeno in zadovoljno. Vendar pa ni vse tako, kot je videti. Mami je zaupala, da občasno zvečer, ko je sama doma, začne jesti in ne more nehati, dokler ji ni slabo. Potem se počuti krivo, naslednji dan pa se s trdim športnim treningom znebi vseh odvečnih kalorij. Glede na njen urejeni zunanji videz ji nihče ne bi prisodil takšnega vedenja.
