Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ČAKALNE DOBE
Bralka ima težave z revmo. Odločila se je za pregled pri revmatologu, ki ji ga je priporočila sestra, zdaj pa nanj čaka že več kot eno leto. Slišala je, da bi moral biti pregled opravljen najkasneje v enem letu. Zanima jo, kako je s čakalnimi dobami.
Čakalne dobe za marsikatero storitev v Sloveniji so nedopustno dolge. Problem je tudi napačna praksa številnih izvajalcev, ki paciente najprej razvrščajo (triažni postopek) in šele nato vpišejo v čakalne sezname. To ustvarja zmedo v sistemu, saj se dogaja, da so objavljeni neverodostojni podatki o številnih čakalnih dobah.
Pokojninsko blagajno krepi rast prispevkov
Zelo spodbudno je, da na podlagi novih makroekonomskih izhodišč predvidevajo bistveno boljše finančno poslovanje pokojninske blagajne v tem letu, kot so načrtovali, in to na račun glavnega vira – prispevkov zavarovancev in delodajalcev. Že v prvem polletju so bili ti prispevki ugodnejši, kot so bili načrtovani, še ugodnejše rezultate pa pričakujejo do konca leta. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je tako na seji 27. septembra pozitivno ocenil poročilo o polletnem poslovanju zavoda.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI
65-letni bralki so pred pol leta naključno odkrili sladkorno bolezen. V prvih treh mesecih je upoštevala dieto. Vrednost krvnega sladkorja v krvi je s 14 mmol/l padla na 12 mmol/l. V lekarni je sicer vzela predpisana zdravila, pa se ne more odločiti, da bi jih začela jemati, ker želi poskusiti še naravna zdravila. Po 6 mesecih ima krvni sladkor na tešče med 9 in 10 mmol/l. Počuti se dobro, tlak ima okoli 150/90mmHg in malo povišan holesterol. Sprašuje, ali obstaja še kakšna druga možnost.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PONOVNA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE
Bralka A. K. iz okolice Ljubljane se je starostno upokojila leta 2007 z 39 leti pokojninske dobe. Pokojnina ji je bila odmerjena v višini 90 odstotkov pokojninske osnove, tako odmerjena pokojnina pa se je zaradi zaposlitve po 61. letu starosti povečala še za 2,1 odstotka. Leta 2010 se je ponovno zaposlila. Zdaj jo zanima, ali bo to povečanje upoštevano pri ponovni odmeri starostne pokojnine, saj bo prenehala delovno razmerje konec letošnjega leta, ko bo dopolnila skupne pokojninske dobe 47 let in 6 mesecev.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPRAVNINA PO IZTEKU POGODBE ZA DOLOČEN ČAS
Bralec je zaposlen za določen čas 6 mesecev. Zanima ga, ali je po izteku pogodbe upravičen do odpravnine.
Vprašanje je zastavljeno zelo na splošno, zato tudi odgovor ne more biti konkreten. Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki velja od aprila 2013, je med novostmi glede na prej veljavni zakon sicer uzakonil tudi pravico zaposlenih do odpravnine pri zaposlitvi za določen čas, vendar obstajajo tudi določene izjeme.
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas na tak način, ima pravico do odpravnine.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PREVOZ Z REŠEVALNIM VOZILOM
Bralko zanima, v katerih primerih so pacienti upravičeni do prevoza z reševalnim vozilom.
Do prevoza z reševalnim vozilom so načelno upravičene vse zavarovane osebe, vendar pa pod osnovnim pogojem: kadar zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. To so primeri nujnih prevozov, ko je treba zagotoviti čimprejšnjo zdravniško pomoč in preprečiti najhujšo posledico za življenje ali zdravje pacienta, za zdravje drugih, in v vseh primerih, ko pacient potrebuje takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, nadalje primeri prevozov, ki sicer niso nujni, ampak gre za prevoz gibalno oviranega pacienta do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj ali prevoz osebe na dializo in z nje, primeri, ko se ugotovi, da bi bil prevoz pacienta z javnim prevoznim sredstvom lahko škodljiv, in pa prevozi pacienta s spremstvom zdravstvenega delavca.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA VDOVSKE POKOJNINE ZA SOUŽIVALKO
Bralka A. L. z Dolenjskega navaja, da se je pred desetimi leti razvezala, razvezani mož ji je do smrti, januarja letos, plačeval preživnino, saj ni bila nikoli zaposlena. Od zavoda je prejela odločbo, da ima pravico do vdovske pokojnine, ki znaša 70 odstotkov starostne pokojnine umrlega razvezanega zakonca. Znano pa ji je, da je bivši mož po razvezi več let živel v zunajzakonski skupnosti z mlajšo žensko, s katero nista imela skupnih otrok, zato jo zanima, kaj bi se zgodilo z njeno vdovsko pokojnino, če bo tudi ona uveljavila določene pravice po njem.
Novi predlog za spremembo in dopolnitev ZPIZ-2
Skupina poslank in poslancev Nove Slovenije – krščanskih demokratov s prvopodpisanim Jožefom Horvatom je 11. septembra 2018 v državni zbor posredovala po rednem postopku v obravnavo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je prvi predlog za spremembo tega sistemskega zakona v tem mandatnem obdobju državnega zbora. Predlog se ne razlikuje dosti od predloga iz oktobra 2017, ki so ga prav tako vložili poslanci te stranke.
V nadaljevanju na kratko povzemamo predlagane spremembe in dopolnitve ZPIZ in razloge za zanje.
Kaj prinaša koalicijski sporazum?
Nova vlada je končno imenovana, pogledali smo, kaj prinaša koalicijski sporazum, za katerega vemo, da opredeljuje vizije in izhodišča na posameznih področjih dejavnosti, v manjši meri pa konkretne ukrepe, ki jih vlada želi doseči v tem mandatu. Omejili smo se le na področja, ki so pomembna za socialno varnost in kakovost življenja starejših, še zlasti upokojencev, hkrati pa opozorili na konkretne kratkoročne in dolgoročne ukrepe.
Najbrž se še spomnite, kaj vse so politiki obljubljali v predvolilni kampanji za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev, zdaj jih bomo na njihove obljube nenehno opozarjali. Čas je že, da držijo besedo in spoštujejo pravno državo.
Na vprašanja delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVEDNI ROK SE LAHKO DOGOVORNO SKRAJŠA
Bralec je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Za 17 let dela sta mu bila določena odpravnina in 56-dnevni odpovedni rok. Delodajalec mu je predlagal sklenitev sporazuma in namesto odpovednega roka ponudil plačilo nadomestila. Zanima ga, ali lahko s tem drugje izgubi kako pravico.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 93. členu določa, da delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, pri čemer iz 94. člena zakona posredno izhaja, da je za 17 let dela resnično določen 56-dnevni odpovedni rok.
