Na vprašanje s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
VAROVANJE POKLICNE SKRIVNOSTI
Bralkinega moža, ki prihaja iz manjšega kraja, je pred kratkim zadela kap, kar naj bi bilo povezano tudi s prekomernim pitjem alkohola. Skrbi jo za moževo zdravje, poleg tega pa ji ni vseeno, če bi se v vasi razvedelo, da je bil mož alkoholik. Zanima jo, ali imajo zdravniki dolžnost, da molčijo o zdravstvenem stanju svojih pacientov.
Vsi zdravstveni delavci ter tudi osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki o pacientovem zdravstvenem stanju dosegljivi, so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela izvedo o pacientu, zlasti pa informacije o njegovem zdravstvenem stanju kot tudi njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni.
Za generalnega direktorja ponovno imenovali Marijana Papeža
Na seji sveta Zpiza 27. februarja je bil za generalnega direktorja zavoda ponovno imenovan dosedanji direktor Marijan Papež. Razpravljali pa so tudi o poslovanju zavoda v preteklem letu in pozitivno ocenili poročilo, ki ne omogoča upravljanja le organom, temveč tudi drugim, še zlasti Državnemu zboru RS, Vladi RS in pristojnim ministrstvom, temeljit vpogled v poslovanje na različnih področjih. V poročilu ni prikazano le stanje v lanskem letu, temveč tudi trendi za daljše časovno obdobje, kar omogoča, da lahko ugotovimo, kako učinkuje zadnja pokojninska reforma (ZPIZ-2) in ali so predlagane rešitve učinkovite.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
BOLEČINA V MEČIH
58-letni bralec ima pri hoji bolečine v mečih desne noge, ki se širi proti stegnu in postane tako močna, da se mora ustaviti. Po nekaj minutah počitka bolečina preneha. Že pred leti so mu odkrili zožitev hrbteničnega kanala. Pogosto ga boli križ. Temu pripisuje tudi težave z nogo. Še vedno občasno opravlja zidarska dela in pokadi 20 cigaret dnevno. Bolečina je postala moteča pri vsakdanjem življenju, zato sprašuje, kako naprej.
Vprašanje, ki ga je postavil bralec, je pogosto. Poznam kar nekaj ljudi po amputaciji noge, ki so bili prepričani, da je za vse kriva hrbtenica, in so prepozno ugotovili, da je vzrok slaba prekrvitev.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PRENEHANJE PRAVICE DO INVALIDSKE POKOJNINE
Bralka A. K. s Ptuja navaja, da je bila njenemu možu pred leti priznana pravica do invalidske pokojnine. Pred kratkim je pridobil možnost prevzema lastniškega poslovnega deleža v gospodarski družbi. Mož se za to možnost še ni odločil, ker se boji, da bi z vstopom v lastništvo podjetja izgubil pravico do invalidske pokojnine.
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se namreč obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. To pomeni, da mora biti oseba, za katero je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poslovodna oseba in hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe.
Za nove upokojence višje pokojnine
Veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več tako imenovane horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, uveljavljenimi v različnih obdobjih. To so zagotavljali tako prejšnji kot tudi nekateri pred njim veljavni predpisi. Kazala se je v višini pokojnin, odmerjenih od pokojninskih osnov, izračunanih na podlagi približno enakih plač ali zavarovalnih osnov, za enako dolgo pokojninsko dobo v različnih letih. Take pokojnine se – kljub različnim datumom odhoda v pokoj – med seboj niso bistveno razlikovale. Čas upokojitve tedaj ni igral pomembnejše vloge, saj je bil sistem v tem pogledu nevtralen. Razlike na ravneh pokojnin so pogojevale predvsem osebne okoliščine zavarovancev, izvirajoče iz njihovih plač in zavarovalnih osnov, upoštevanih pri izračunu pokojninskih osnov, dolžine dopolnjene pokojninske dobe ter sistemskih spodbud, pogojenih z odlaganjem upokojitve na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
TEHNOLOŠKI VIŠEK IN SOCIALNA VARNOST
Bralka dela v manjšem podjetju, kjer s sodelavko opravljata enaka računovodska dela, ker pa dela ni dovolj za obe, delodajalec želi, da se dogovorita, kateri lahko da odpoved. Glede na bližino izpolnitve pogojev za upokojitev se bralka nagiba k temu, da bi ona postala tehnološki višek, seveda če ji bo do tedaj zavod za zaposlovanje omogočal socialno varnost. Zanima jo, kako bi bilo v primeru morebitnega bolniškega dopusta in kako je z odpravnino za 11 let dela pri tem delodajalcu.
Veliko pripomb na predlog zdravstvene reforme
Svet zavoda je 16. marca razpravljal o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvsem z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo tudi na področje dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Zpiz pri pripravi predloga zakona ni sodeloval, čeprav je v javni razpravi tudi bela knjiga o predvideni reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker gre pri omenjenem zakonu za temeljit poseg v ureditev, ki je stara že 25 let, bi pričakovali, da bodo pri njegovem oblikovanju aktivno in konstruktivno sodelovali tudi tisti zavodi in organi, ki so jim s predlaganimi spremembami naložene nove naloge in finančne obveznosti. Zato ne čudi, da je bilo v dosedanji javni razpravi, kot je na seji v uvodu pojasnila predstavnica ministrstva za zdravje, danih že mnogo pripomb in predlogov in bo verjetno javna razprava podaljšana.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SINOVI DOLGOVI
Bralka ima sina, ki se je neuspešno podal v podjetniške vode. Ker si je nabiral le dolgove, so se začeli razni postopki zoper njega, tako da so se posamezni upniki pojavili tudi že pred bralkinimi vrati, še posebej odkar se je sin preselil nazaj domov. Bralka je opazila, da sin prejema vse več pošte s sodišča, zato jo skrbi, ali ne bodo morda zaradi njegovih dolgov na koncu prodali še njenega stanovanja. Eden izmed upnikov je namreč grozil, da bo kmalu prišel rubežnik in vse prodal.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
TAŠČINO VMEŠAVANJE
Hčerka naše naročnice se je poročila pred tremi leti. Z možem se dobro razumeta, težave pa ima s taščo, ki preveč uveljavlja svojo voljo v medsebojnih odnosih. Narekuje jima, kaj naj kupita, kam naj gresta na dopust, nazadnje pa je sodu izbilo dno dogajanje ob snahinem rojstnem dnevu. Gospa je že zjutraj poklicala sina in predlagala, da se dobijo na kosilu v znani restavraciji in gredo še na izlet. Sogovornico je to zelo prizadelo, saj je bil to njen dan, zato ga je hotela preživeti tako, kot si je želela. Partnerja sta se sprla, saj je možu zamerila, ker mame ni takoj zavrnil, kar je kasneje naredila sama, in to zelo obzirno, da je ne bi preveč užalila. Slab občutek pa ostaja.
Kritični do zdravstvene reforme
VESTI IZ ZDUS
Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije imajo precej pripomb na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prepričani so, da je bilo besedilo pripravljeno prehitro in so nekatere rešitve nepremišljene ali pomanjkljive, zato bi moralo ministrstvo za zdravje upoštevati pripombe in ponovno dati prenovljen predlog v javno obravnavo.
Kot so povedali na novinarski konferenci, ne želijo kritizirati ali celo rušiti prizadevanj ministrstva, pač pa izboljšati določene rešitve, saj imajo v svojih vrstah številne strokovnjake in obilo znanja ter izkušenj. Predvsem jih moti, da vlada, če že dela reformo zdravstvenega sistema, ni pripravila celotne zakonodaje s področja zdravstva. Potrebovali bomo tudi usklajeno pokojninsko zakonodajo, saj predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi spremembe v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.