Različni vidiki srebrne ekonomije
Na 18. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki bo v prvih dneh oktobra, bo ena od pomembnejših okroglih miz na temo srebrne ekonomije. Pripravlja jo Zveza društev upokojencev Slovenije. Kot izhodišče za razpravo predstavljamo poudarke poročila z naslovom Srebrna ekonomija (angl. The Silver Economy), ki ga je marca objavila Evropska komisija in prikazuje demografska in ekonomska pričakovanja, vezana na starejši sloj prebivalstva med leti od 2015 do 2025.
V letu 2015 je bilo v Evropi 199 milijonov ali 39 odstotkov prebivalcev starejših od 50 let. Ti so potrošili 3.700 milijonov evrov na leto ali 1.550 evrov na posameznika. Leta 2025 bo to število naraslo na 220 milijonov, po izračunih pa naj bi trošili 6.400 milijonov evrov ali 2.400 evrov mesečno na posameznika. Takrat bo 88 milijonov zaposlenih skrbelo za potrebe starejših nad 50 let. Te številke zahtevajo resno obravnavo pri vseh članicah EU.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
(DO)PLAČEVANJE DOMSKE OSKRBE
Bralka je zdravstveno oslabela, zato razmišlja o tem, da bi odšla v dom starejših, kjer bi ji zagotovili potrebno oskrbo. Otroci živijo v drugem kraju, tako da jo sicer obiskujejo, a vsak dan ji ne morejo pomagati. Pokojnino ima precej majhno, zato jo najbolj skrbi, kdo bo plačeval za dom, ker ne bi bila rada nikomur v nadlego. Skrbi jo tudi, kolikšna bo cena v domu.
Cena oskrbe v domu je odvisna predvsem od bralkinega zdravstvenega stanja, v sobi s koliko posteljami bo nastanjena in kateri dom bo izbrala. Če ima dom koncesijo oziroma če gre za dom v javni lasti, oskrbo sofinancira država, kar se posebej pozna v primeru, če bo njeno zdravstveno stanje zahtevalo več nege. Cena je objavljena na spletnih straneh domov, tako da lahko sama oziroma njeni otroci preverijo, kolikšna je cena v domu, ki jo konkretno zanima. Seveda je pri tem treba upoštevati, da so ponekod čakalne dobe precej dolge, tako da je tudi možnost izbire temu primerna. Da bi se izognila neprijetnim zapletom, je smiselno, da bralka pravočasno odda vlogo za sprejem v dom in prosi za sprejem v več domov, ki ji ustrezajo, saj se tako poveča možnost, da jo bo čakalo prosto mesto takrat, ko se bo odločila za selitev v dom.
Medgeneracijski center v Izoli vabi
V novih oskrbovanih stanovanjih, ki jih je Nepremičninski sklad PIZ jeseni 2017 zgradil v naselju Livade v Izoli, ima že vseh 60 stanovanj svoje stanovalce. Vsak ima svoje razloge za pogumno odločitev o spremembi bivališča v jeseni življenja, obstaja pa še en razlog, ki potrjuje, da je bila odločitev pravilna in pametna. Zraven oskrbovanih stanovanj je maja začel delovati Medgeneracijski center Izola.
V zadnjem času v naši družbi posvečamo veliko pozornost vlogi in poslanstvu takih centrov, ki lahko bistveno prispevajo h kakovosti življenja ljudi, še zlasti starejše generacije. Zavest o pomenu njihovega delovanja se krepi in širi ter je pozitivno vplivala na odločitev tako izolske občine kot številnih društev, ki delujejo na temelju prostovoljstva. Medgeneracijski center Izola je nastal prav na pobudo društva upokojencev, invalidov, borcev, Centra za socialno delo Izola, Doma upokojencev Izola in Andragoškega društva Morje Univerze za tretje življenjsko obdobje. Vodenje centra je občina zaupala domu upokojencev, konkretno pa to nalogo uspešno opravlja Lijana Trontelj.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
IZGUBA DEDKA
Naročnica je prišla po nasvet, kako naj ravna z vnukom. Pred tremi tedni ji je nepričakovano umrl mož, torej vnukov dedek. Desetletnik je zelo težko sprejel to novico, zaprl se je vase, nikomur ne pusti blizu, mogoče še najbolj njej. Sama je v težki situaciji, saj jo poleg lastnega žalovanja skrbi še zanj in bi mu rada olajšala bolečo izgubo.
Dobro je biti pozoren in najti primeren trenutek, ko se lahko na samem pogovori z dečkom. Razloži mu lahko, kako se sama počuti: da ne more spati, v želodcu jo tišči, ni lačna. Da je prizadeta, žalostna, zmedena, zaskrbljena in da doživlja še cel kup drugih občutkov. Povpraša ga naj, kaj on čuti, in pove, da mu je na voljo za pogovor, kadar bo želel. In tudi to, da je dobro jokati, ne pa zaklepati čustev vase. Ni treba biti pogumen niti potlačiti svojih čustev tako, da okrog sebe zgradiš visok zid, ki ga nihče ne more preplezati.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRAVICA PACIENTA DO DUHOVNE OSKRBE
Bralkin mož je pred kratkim utrpel možgansko kap in je še vedno v bolnišnici. Ker je zelo veren, bi mu veliko pomenilo, če bi lahko bil v bolnišnici deležen obiska duhovnika. Zanima jo, ali naša zakonodaja omogoča duhovno oskrbo.
Pacienti imajo v času, ko so v zdravstveni ustanovi, pravico do verske duhovne oskrbe. To običajno opravlja duhovnik, in sicer na 500 hospitaliziranih pacientov povprečne dnevne zasedenosti zdravstvene ustanove, izračunano iz obdobja enega leta, v vseh zdravstvenih ustanovah.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED ZARADI KRIVDNIH RAZLOGOV
Bralcu je delodajalec pred dnevi, ko je zamudil na delo za dobrih 10 minut, zagrozil, da ga lahko doleti odpoved zaradi krivdnih razlogov, zato ga zanima, ali mu res lahko poda takšno odpoved že ob prvi kršitvi.
Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov je kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi zamuda na delo, četudi le za 10 minut, predstavlja kršitev delovnih obveznosti, toda odgovor na to, ali lahko delodajalec že takoj poda izredno odpoved, je odvisen od tega, katere so delavčeve naloge in kako so opredeljene kršitve delovnih obveznosti v splošnem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi.
Opozorili na nujnost ustanovitve demografskega sklada
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je 14. junija seznanil s kratkim povzetkom poslovanja Kapitalske družbe, d. d. (KAD). Iz kratkega pregleda poslovanja je razvidno, da je bil v letu 2017 uspešnejši kot v letu 2016. Konec decembra je razpolagal z dobrimi 963 milijoni evrov.
Od konca leta 2016 so sredstva porasla za 3,5 odstotka. Tudi donosnost sklada je bila v tem letu boljša, saj znaša 82,6 milijona evrov. Dejstvo pa je, da je sklad pokojninski blagajni v septembru nakazal 50 milijonov evrov, tako da znaša ta donos po izpolnitvi te obveznosti 32,6 milijona evrov. Pomembno je tudi, da je Kad poslovno leto zaključil s čistim dobičkom, ki je znašal okrog 6 milijonov, kar je vsekakor spodbudno.
Konec meseca tudi izplačila letnih dodatkov
V skladu z zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 bo zavod izplačilom pokojnin za mesec julij dodal tudi pripadajoče letne dodatke v višini, določeni v navedenem zakonu.
Določitev višine letnih dodatkov v tem zakonu sicer ni nenavadna. Zahteva jo namreč sistemski zakon (ZPIZ-2), po katerem njihovo višino določa zakon, ki ureja izvrševanje državnega proračuna. Navedeni zakon pa ne določa samo višine letnih dodatkov, ki se razlikuje od pravil, določenih v sistemskem zakonu, ampak določa tudi drugačen rok in pogoje za njihovo izplačilo. V primerjavi z zneski letnih dodatkov, izplačanih v preteklem letu, so letošnji višji za 10 evrov, drugačni pa so tudi cenzusi za izplačilo pripadajoče višine. Letošnji letni dodatki za uživalce pokojnin znašajo:
Za večjo pravno varnost delavcev
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), sprejetem lani novembra, je bila v navedeni sistemski zakon vnesena pomembna dopolnitev, namenjena večjemu pravnemu varstvu določenih zavarovancev. Dopolnitev (razvidna iz novega 134. a člena) namreč zagotavlja zavarovancem, vključenim v to obliko obveznega zavarovanja kot delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije ali kot delavci v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslani na delo v tujino, če v državi, kamor so bili napoteni, po njenih predpisih niso obvezno zavarovani, štetje v tem času dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev in odmero pravic, ne glede na to, da delodajalec za ta čas ni predložil sicer zakonsko obveznega obračuna davčnega odtegljaja.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO
Bralka B. H. iz Kopra navaja, da je njen mož umrl decembra 2001, ko je bila stara 41 let. Družinsko pokojnino sta uživala le otroka, zadnjemu otroku so jo prenehali izplačevati poleti 2006, ko je bila stara že 45 let in 6 mesecev. Zanima jo, ali bo upravičena do dela vdovske pokojnine k starostni pokojnini, za katero bo pogoje izpolnila letos jeseni.
Po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, je vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine tudi, če ji je po smrti moža ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če ji je ta pravica prenehala pred dopolnjenim 53. letom, toda po dopolnjenem 48. letu starosti, pa je lahko ponovno pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko je dopolnila 53 let starosti. Veljavni zakon pa od leta 2013 do leta 2021 postopoma zvišuje starostno mejo za pridobitev vdovske pokojnine po 6 mesecev...
