OTROK JE POSLOVNO NESPOSOBEN

Bralec ima dva otroka. Mlajši je telesno in duševno prizadet, tako da potrebuje oskrbo. Bralca skrbi, kako bo z njim po njegovi smrti, in razmišlja o tem, kdo je zanj dolžan skrbeti in kako naj uredi zapuščino. Otrok je poslovno nesposoben, vendar se bralcu ne zdi prav, da bi ga pustil brez dediščine.

Vsi otroci imajo pravico do dedovanja, ne glede na to, ali so poslovno sposobni ali ne, in tudi ne glede na morebitne telesne ali duševne težave. Če bralec ne bo naredil oporoke, bosta otroka dedovala po enakih delih, se pravi ob dejstvu, da je žena že pokojna, vsak do eno polovico zapuščine. Z oporoko lahko bralec vse premoženje zapusti drugemu otroku, vendar bo imel mlajši pravico do nujnega deleža. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, se pravi v tem primeru eno četrtino zapuščine.

NOVOSTI ZA PACIENTE

Bralka je slišala, da se z novim letom izboljšuje položaj pacientov glede čakalnih dob, čakanja v ordinaciji, pridobitve drugega mnenja ipd. Zanima jo, katere stvari bodo za paciente ugodnejše.

Že decembra 2017 oziroma januarja 2018 sta oziroma bosta začeli veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti in novela zakona o pacientovih pravicah, prav tako so z novim letom začele veljati nekatere določbe zakona o zdravniški službi, ki pomembno vplivajo na pacientove pravice.

OHRANITEV DELA NADOMESTILA

Bralec je v začetku leta 2017 uveljavil denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev. Star je 58 let, do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev pa mu manjkata še 2 leti in pol. Občasno dela po podjemni pogodbi, delodajalec pa mu je ponudil možnost zaposlitve za določen čas. Zanima ga, ali bo v primeru zaposlitve upravičen do ohranitve 20 odstotkov prejemanja nadomestila in do kakšnih pravic bo na zavodu upravičen po izteku zaposlitve.

Odločitev, da se namesto podjemne pogodbe sklene pogodba o zaposlitvi, je vsekakor zelo pohvalna, saj zakon takšnih civilnopravnih pogodb ne dovoljuje, če so podani vsi elementi delovnega razmerja. Spodbudo za zaposlitev v obliki ohranitve 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila je uvedla lanska novela zakona o urejanju trga dela, ki je v tem delu začela veljati 21. januarja letos. Do take spodbude je upravičen uživalec, ki se zaposli med prejemanjem nadomestila, toda ta ugodnost velja le za osebe z nižjo izobrazbo (z nedokončano in končano osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno ali srednješolsko izobrazbo). Delovno razmerje mora biti sklenjeno s polnim delovnim časom za določen ali nedoločen čas.

BREMENITEV STAROSTNE POKOJNINE

Bralec A. T. iz Prekmurja navaja, da je njegova starostna pokojnina zelo nizka, saj znaša le 390 evrov. V kratkem pričakuje sodni sklep o izvršbi, zato ga zanima, koliko pokojnine mu bo še ostalo za preživljanje.

Pokojninski in invalidski prejemki so lahko obremenjeni z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova, kot so upravno izplačilna prepoved, sodni sklep o izvršbi, davčni sklep o izvršbi. Zakon o izvršbi in zavarovanju med drugim določa, da je mogoče na dolžnikove denarne prejemke seči do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 76 odstotkov minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.

STRAH PRED PREISKAVAMI

61-letna bralka je pred kratkim nekajkrat opazila sledi krvi na toaletnem papirju po odvajanju blata. Sklepala je, da ima hemoroide, zato je posvetila veliko pozornosti rednemu odvajanju, prehrani, telesni dejavnosti in intimni higieni. Redno uporablja mazila, ki jih je kupila v prosti prodaji. Potem so težave izginile, pred enim tednom pa so se sledi krvi ponovno pojavile. Sprašuje, ali mora na pregled k zdravniku, saj ji je že misel na preiskavo neprijetna. Po drugi strani pa se boji, da je v ozadju kar resnejšega.

KRIZA OB UPOKOJITVI

Naročnica je prišla na pogovor zaradi moža. Upokojil se je pred dobrim letom in se zelo spremenil. Prej je bil dobrovoljen, organiziran, poln načrtov, kam bo šel in kdaj. Zdaj je večino dni siten, brezvoljen, najmanjše nepravilnosti ga zmotijo, da se potem kuja in je ves čas slabe volje.

Spomnim se, da sem pred nekaj leti svoji nadrejeni razlagala, kako je upokojitev za marsikoga hud stres, s katerim se ne zna spopasti na ustrezen način. Pa sem dobila odgovor, da to pa že ne more biti sprožilec stiske, saj naj bi upokojitev prinesla samo lepe stvari in olajšanje pred vsakodnevnimi obveznostmi. Prepričana sem, da kakor za koga. Veliko ljudi, predvsem moških, ima službo za pomemben del svojega življenja, tako tudi finančno poskrbijo za svojo družino. In še z nečim se vsak upokojenec nepričakovano spopade – z izgubo pripadnosti.

PRODAJA STANOVANJA

Bralka bi rada prodala svoje stanovanje, ker bo odšla v dom upokojencev. Zanima jo, ali mora za prodajo pooblastiti nepremičninskega posrednika in kakšno pogodbo mora skleniti. Sprašuje še, ali potrebuje cenitev in kolikšno ceno lahko pričakuje.

Prodaja nepremičnine je za večino precej stresna, saj tega ne počnemo pogosto v življenju. Dober nepremičninski posrednik utegne pri tem zelo pomagati, je pa težko ugotoviti, kdo je v pomoč in kdo ne. V Sloveniji je sicer uvedeno obvezno licenciranje posrednikov, vendar se preverja samo to, ali imajo licenco ali ne, ni pa skoraj nobenega nadzora nad tem, kako posrednik opravlja svoje delo. Pred odločitvijo je treba zelo natančno prebrati pogodbo in splošne pogoje posredovanja.

Evropska komisija je maja lani objavila evropski steber socialnih pravic, ki ga je pripravila na pobudo Evropskega parlamenta. To naj bi bila priložnost za ustvarjanje bolj socialne Evrope in način, da se ponovno poveže z državljani, upoštevajoč ključne spremembe v sferi dela in družbi. Postopoma že prihaja do implementacije nekaterih področij na ravni Evropske unije.

Pri zasnovi je komisija upoštevala štiri ključne dejavnike, ki vplivajo na položaj evropskega prebivalstva, in sicer socialne posledice finančne krize, tehnološki napredek in avtomatizacijo, demografski razvoj s staranjem evropskega prebivalstva ter gospodarska razhajanja med državami članicami. Izhodišča so zastavljena na ugotovitvah, da je socialni pravni red EU na splošno ustrezen in dobro razvit, da obstajajo pomembne možnosti za izboljšanje izvajanja in uveljavljanja obstoječih pravic, obenem pa obstajajo nekatere vrzeli pri pokrivanju vseh oblik dela in na področjih zunaj delovnega prava.