-
Najmlajši dnevni center aktivnosti za starejše
V Zalogu so septembra lani odprli že sedmi dnevni center aktivnosti za starejše. Je v prvem nadstropju nekdanjega zadružnega doma na Agrokombinatski cesti 2.
Namen dnevnega centra je druženje članov pri različnih dejavnostih, ki vključujejo vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. Vsi tisti, ki že poznajo to obliko druženja in aktivnega staranja v preostalih šestih centrih v okviru Mestne zveze upokojencev Ljubljana, so hitro našli pot do najmlajšega člana. Starejši prebivalci Četrtne skupnosti Polje in drugi, ki bi radi še kaj storili zase, bodo prav gotovo našli kaj primernega – jutranjo telovadbo, učenje tujih jezikov ali že zdaj zelo dobro obiskano delavnico za urjenje spomina. Dnevni center deluje od ponedeljka do petka od 7.30 do 15.30, glede na potrebe in želje članov bo odprt tudi v popoldanskih urah. Urniki dejavnosti, ki jih vodijo prostovoljci (upokojenci, absolventi, študenti …), so objavljeni na spletni strani www.dca-ljubljana.org. (Miranda Urh, fotografija: Matija Bratkovič)
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ČAKALNA DOBA ZA OPERACIJO LEDVIČNIH KAMNOV
Bralcu je osebni zdravnik dejal, da lahko na operacijo ledvičnih kamnov čaka tudi več kot leto dni, obenem mu je izdal napotnico za specialista. Pri pregledu pa je specialist ugotovil, da bi operacijo potreboval čim prej. Njegov osebni zdravnik se s tem ni strinjal. Bralca zanima, kdo ima prav in koliko časa bo moral čakati na operacijo.
V skladu s pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (Uradni list RS, št. 63/10) se stopnje nujnosti pri zdravstvenih posegih razvrščajo v kategorije nujno, hitro in redno. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti nujno, je izvedena takoj, najpozneje v 24 urah, in ni predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti hitro, je izvedena najpozneje v treh mesecih. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti redno, je izvedena najpozneje v šestih mesecih.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TEŽAVE Z OTEKANJEM NOG
Bralka ima težave zaradi obojestranskega otekanja nog okoli gležnjev. Oteklina je nastopila pred tremi meseci, ko je začela jemati dvojna zdravila za znižanje holesterola. Zaradi pridružene bolečine in nemoči v mišicah je eno izmed njih (katalip) prenehala jemati. Bolečine so se umirile, ostala je neboleča oteklina gležnjev brez vidnih sprememb kože, ki prek noči le deloma splahne. Več let jemlje različna zdravila zaradi visokega krvnega tlaka, trenutno amlodipin.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
UGODNEJŠE VREDNOTENJE POKOJNINSKE DOBE BREZ DOKUPA
Bralec A. K. iz Ljubljane navaja, da se je starostno upokojil jeseni 2016 pri starosti 58 let s 40 leti in 4 meseci pokojninske dobe brez dokupa. Starost mu je bila znižana zaradi zaposlitve pred 18. letom. Zanima ga, zakaj ni upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe, saj ima več kot 40 let pokojninske dobe, pokojnina pa mu je bila odmerjena le v višini 57,25 odstotka pokojninske osnove, kar je odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
So ženske res neenakopravne pri izplačilu pokojnin?
Zdus je v zvezi s predlogom za ureditev pravičnejših pokojnin za 40-letno pokojninsko dobo brez dokupa, ki ga je predlagal vladi, dobil številne pripombe, češ da ženske niso v enakopravnem položaju. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga povzemamo, to ni tako.
Ker je najnižja pokojninska osnova vgrajena v sistem predvsem z namenom zagotavljanja večje socialne in materialne varnosti prejemnikov nizkih pokojnin, po zakonu upravičenih do take odmere, bi bilo utemeljeno pričakovati, da je določena najmanj v tolikšni višini, ki vsaj upravičencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe zagotavlja primerno pokojnino. V resnici pa ni tako, trdi predsednik Zdusa Janez Sušnik. Starostna pokojnina moškega, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za tolikšno dobo, je celo nižja od cenzusa za dodelitev...
Za nekatere višji zneski zajamčenih pokojnin?
Vlada je na seji 22. decembra lani določila besedilo predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku. Če bo zakon v predlagani obliki sprejet, bodo nekateri uživalci starostnih in invalidskih pokojnin po njegovi uveljavitvi upravičeni do nekoliko višjih zneskov pokojnin, kot jih jim izplačujejo zdaj. Do izplačila bodo upravičeni tako tisti, ki že prejemajo (zajamčene) pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, kot tudi tisti uživalci, katerih pokojnine so sicer bile odmerjene od njihovih dejanskih pokojninskih osnov, vendar v višini, nižji od predvidenih v predlogu zakona.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
DENARNO NADOMESTILO IN OBČASNO DELO
Bralec je pred meseci dobil odpoved, pred kratkim pa mu je uspelo uveljaviti denarno nadomestilo, ki bo trajalo do konca leta 2018. Pogoje za upokojitev naj bi izpolnil konec leta 2019. Zanima ga, kakšen bo njegov status po izteku denarnega nadomestila in ali bi imelo avtorsko delo ali delo na podlagi kake druge pogodbe škodljiv vpliv na pridobljeno pravico do denarnega nadomestila.
V zakonu o urejanju trga dela je v 68. členu zapisano, da tistemu zavarovancu, ki mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka manj kot 12 mesecev, zavod v tem času plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, posledično mu iz tega naslova teče tudi pokojninska doba, toda v tem času od zavoda ne prejema nikakršnih prejemkov.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
HVALEŽNOST
Naročnici je pred kratkim umrl mož. Skupaj sta bila 52 let in njuna vez je bila trdna in ljubeča. Gospa je v procesu žalovanja, kar je želela predelati z menoj in deliti, kaj se je dogajalo v zadnjem obdobju njunega življenja, ko je bil mož v bolnišnici in je vedel, da se ne bo več vrnil domov.
Septembra lansko leto se je njun umirjeni in utečeni način življenja obrnil na glavo. Mož je hudo zbolel. Njo je strah povsem preplavil, da bo umrl, in za nekaj časa se ji je življenje zaustavilo, medtem ko se on ni bal. Med ležanjem v bolniški postelji je prebiral duhovno literaturo in znanstvena dela s področja psihologije in spoznaval, da imajo vsi različni pristopi isto rdečo nit – hvaležnost. Odločil se je, da bo pisal dnevnik hvaležnosti. Ni razmišljal o tem, česa nima več, kaj se je spremenilo na slabše, ampak da bo čas, ki mu je...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE V PARTNERSKI ZVEZI
Bralec in bralka že dalj čas živita v zunajzakonski skupnosti, vendar sta prijavljena vsak na svojem naslovu, čeprav izmenjaje uporabljata enkrat bralkino stanovanje, drugič pa bralčevo hišo. Nimata otrok, imata pa vsak nekaj nečakov. Skrbi ju, ali bodo po smrti enega od njiju nečaki res postali lastniki polovice premoženja.
Po partnerju se lahko deduje na podlagi oporoke ali na podlagi zakona, če ni napravljena oporoka. Z oporoko se lahko zapusti premoženje komur koli, upoštevati je treba le nujne dediče in njihove deleže. Partner ima enako kot zakonec pravico do nujnega deleža. Bratje in sestre imajo pravico do nujnega deleža le izjemoma, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nečaki niso nujni dediči, tako da nimajo pravice do nujnega deleža.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRAVICA DO PREVOZA Z REŠILNIM AVTOMOBILOM
Mož je utrpel možgansko kap in je negiben. S sorodniki smo se dogovorili, da ga bomo premestili v enega izmed domov za upokojence, kjer bo deležen najboljše mogoče oskrbe. Zanima nas, ali mu v tem primeru pripada pravica do prevoza z rešilnim avtomobilom. Slišali smo, da pacientom ta pravica pripada samo v nujnih primerih.
Ne, to ne drži. Poleg primerov, ki so označeni kot nujni, imajo namreč določene osebe pravico do prevoza z reševalnim vozilom tudi v nekaterih drugih primerih. Po zakonu sicer velja, da so do prevoza z reševalnimi vozili upravičene zavarovane osebe. Taka oseba ima pravico do prevoza z reševalnim vozilom, kadar zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom.