SPOŠTOVANJE PACIENTOVEGA ČASA

Bralca zanima, ali drži, da se je spremenila zakonodaja na področju čakalnih dob, in ali prinaša kaj novega. 

Zakonodaja s področja pacientovih pravic se je letos jeseni res nekoliko spremenila, novela zakona je že sprejeta, večina določil pa se bo začela uporabljati ob koncu letošnjega leta.

Kar zadeva spoštovanje pacientovega časa, novela zakona določa, da mora izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe poskrbeti za najkrajši možni čakalni čas in čakalno dobo v okviru razumnega časa. Delo mora organizirati tako, da je pacientu zagotovljena čim hitrejša zdravstvena obravnava. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pacienta obravnavati v skladu z vrstnim redom na čakalnem seznamu oziroma v naročilni knjigi in vrstnega reda načelno ne sme spreminjati.

NAJNIŽJA INVALIDSKA POKOJNINA

Bralka navaja, da je uživalka invalidske pokojnine od leta 1994 naprej, ki pa ne dosega zneska 500 evrov. Invalidska pokojnina ji je bila odmerjena na podlagi 22 let pokojninske dobe z 20-odstotnim dodatkom za invalidnost. Zanima jo, zakaj za mesec oktober ni prejela pokojnine v višini 500 evrov, saj je njena znanka, tudi invalidska upokojenka, le-to dobila. Ali je razlog, da je bila znanka invalidsko upokojena po letu 2000, saj tudi ona ni imela polne pokojninske dobe.

Končno smo po petnajstih letih priprav na sprejem sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe in obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v javno razpravo dobili zakonski tekst. Gre za posebno panogo socialnega zavarovanja in s tem za pomemben del socialne varnosti v naši družbi. Verjetno smo prav zato, ker pogledi na to ureditev, še zlasti pa finančne možnosti zanjo v preteklosti niso bile poenoteni, v zaostanku za razvitimi evropskimi državami. Z zakonsko ureditvijo naj bi se Slovenija uvrstila med tiste članice Evropske unije, ki se zavedajo...

V skladu z ZPIZ-2C, sprejetim letošnjega aprila, je od 1. oktobra prihodnjim uživalcem starostnih in invalidskih pokojnin, ki dopolnijo toliko pokojninske dobe, kolikor pokojninske dobe brez dokupa zahteva ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljeno izplačilo najnižje pokojnine v znesku 500 evrov. Izplačilo tega zneska pa je zagotovljeno tudi vsem tistim uživalcem, ki so uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po predhodno veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s tolikšno pokojninsko dobo, kot so jo ti predpisi zahtevali za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez izpolnjevanja starostnega pogoja, če ta ni bil predpisan, ne da bi jim zavod moral v ta namen predhodno izdati posamični akt.

Državni zbor je v začetku novembra sprejel nove spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), ki začnejo veljati 1. januarja 2018. Najpomembnejši spremembi se nanašata na razširitev dosedanjega nabora obdobij, vštevnih v pokojninsko dobo brez dokupa, ki je ob uveljavitvi ZPIZ-2 pomenila bistveno novost, zahtevano za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ter ureditev upoštevanja obdobij, prebitih v delovnem razmerju, za katera niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v pokojninsko dobo. Prvo od omenjenih sprememb bomo predstavili v tem prispevku, drugo pa prihodnjič.

1. januarja 2018 začne teči šesto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Z njim so bili med drugim tudi pomembno spremenjeni pred tem veljavni pogoji za pridobitev nekaterih pravic in odmero pokojnin. Za večino sprememb je značilna postopna uveljavitev, ki se kaže v pogojih, ki so vsako leto drugačni. Takšno stanje bo trajalo do izteka prehodnih obdobij in dokončne uveljavitve vseh sprememb. Predstavljamo najpomembnejše novosti, ki začnejo veljati prihodnje leto.

ODPOVED POGODBE IN ZAMENJAVA Z NOVO

Bralec pove, da mu namerava delodajalec v kratkem odpovedati obstoječo pogodbo o zaposlitvi in ponuditi novo, kjer pa naj bi bila plača nižja, kot je zdaj. Zanima ga, kako naj postopa, kakšne so posledice, če ne sprejme ponujene nove pogodbe, in ali ga status starejšega delavca varuje pred odpovedjo.

Če je razlog za takšno postopanje delodajalca izključno plača, potem je smiselno razmišljati o tem, da se delodajalec in delavec sporazumno dogovorita o višini plače, ki bi bila relativno sprejemljiva za oba, in v ta namen skleneta ustrezen aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi.

Ekologi brez meja so v sklopu prve pilotne raziskave projekta Ne meč'mo hrane stran, pri kateri je sodeloval tudi Zdus, predstavili prav šokantne podatke o zavrženi hrani. Preračunano na državno raven, bolnišnice na leto zavržejo vsaj 5.700 ton oziroma za 6.700.000 evrov hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3.060 ton oziroma za 3.700.000 evrov hrane. Strošek zavržene hrane na en obrok je za bolnišnice tako 46 centov, za domove starejših občanov pa 20 centov.

Nepostrežene in nedotaknjene hrane je v domovih 27 odstotkov od vse pripravljene hrane, v bolnišnicah pa celo tretjina. Največkrat zavržejo juhe, solate in sadje. »Ko zavržemo toliko ton hrane na leto, zavržemo tudi okoli 10 odstotkov energije, oziroma če ne bi zavrgli nič hrane, ne bi potrebovali 6. bloka TEŠ,« je dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

PREISKAVE V VISOKI STAROSTI

Bralkina mama ima 98 let. Še vedno je bistra, živi sama in skrbi zase. Ne jemlje nobenih zdravil. V zadnjem mesecu je sede dvakrat izgubila zavest za nekaj minut. Po drugi izgubi zavesti so jo odpeljali v bolnišnico. Ob pregledu je bila brez težav, laboratorijski testi in EKG so bili v mejah normale. Dobila je kup napotnic za preiskave. Hčerka sprašuje, ali so glede na starost in čakalne dobe pregledi sploh smiselni. Če so, bi jih opravila tudi samoplačniško.

ZAMUDA IN NAPAKA IZVAJALCA

Bralka je pred dobrega pol leta naročila nova okna. Izbrani izvajalec je z vgradnjo oken zelo zamujal, tako da jih je vgradil šele pred dobrim mesecem. Nato pa je bralka ugotovila, da se eno okno zelo težko odpira in zapira ter tudi ne tesni, saj čuti prepih. Bralko zanima, ali je upravičena do odškodnine, ker je tako dolgo čakala na vgradnjo, in kaj naj naredi glede okna, ki ni ustrezno.

Bralka bi lahko izvajalcu v času, ko je zamujal z vgradnjo oken, postavila fiksen rok, če ta ni bil vnaprej dogovorjen. Rok je fiksen, če je dogovorjeno, da mora izvajalec delo opraviti do določenega datuma in da v primeru zamude pogodbeno razmerje preneha, se pravi, da kupec ne želi več, da se po poteku roka nekaj dobavi ali stori. Če je rok določen naknadno, ga mora kupec določiti pisno, rok pa mora biti določen tako, da omogoča izpolnitev pogodbe.