Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZDRAVILSKA DEJAVNOST
Bralkina sestra, ki ima težko bolezen, se zadnje čase zdravi tudi pri zdravilcih. Bralka se boji, da je marsikdo med njimi »prodajalec megle«, zato jo zanima, kdo pri nas lahko opravlja zdravilsko dejavnost oziroma ali nad zdravilci sploh izvajajo nadzor.
Zdravilsko dejavnost lahko opravljajo zdravilci, ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali najmanj srednjo strokovno izobrazbo in obenem opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, poleg tega pa morajo imeti tudi veljavno licenco.
Letos napovedani dve uskladitvi pokojnin
Na decembrski seji so člani sveta Zpiza med drugim obravnavali finančni načrt zavoda za leto 2018. Gre za pomemben dokument za poslovanje zavoda. Pri tem je pomembno, da se je leto 2017, kar zadeva poslovanje zavoda, izteklo dokaj dobro. Pri oceni realizacije poslovanja je zavod upošteval dejansko realizacijo za obdobje 8 mesecev ter projekcijo finančnega poslovanja do konca leta in ne nazadnje nova izhodišča makroekonomskih gibanj, ki jih je jeseni pripravil UMAR.
Po oceni naj bi zavod leto 2017 zaključil z izravnanimi dohodki in odhodki v obsegu 5.125.058.857 evrov. Če ocenjeno realizacijo primerjamo s finančnim načrtom za leto 2017, ugotovimo, da bo realizacija nižja od načrtovane za 0,8 odstotka. Spodbudno je, da so nižje ocenjeni skupni odhodki zavoda posledica nižjih stopenj rasti posameznih kategorij uživalcev, predvsem starostnih in invalidskih, na drugi strani pa je spodbudno, da so višji davčni in nedavčni dohodki, kot so bili upoštevani v načrtu. In prav zaradi tega bo obveznost državnega proračuna manjša, kot je bila predvidena, in to za 137,2 milijona evrov.
Več pravne varnosti za nekatere zavarovance
V prejšnji številki smo najavili tudi kratko predstavitev druge pomembne novosti, uveljavljene z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), ki se nanaša na ureditev upoštevanja obdobij, prebitih v delovnem razmerju, za katera niso bili obračunani in plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v pokojninsko dobo. Že takoj na začetku moramo opozoriti na to, da se sprejeta ureditev nanaša izključno na zavarovance delavce, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, brez vpliva na obračun prispevkov za to zavarovanje, nikakor pa ne tudi na druge zavarovance.
Še trije novi predlogi za spremembo in dopolnitev ZPIZ-2
V razmeroma kratkem času so bili v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije posredovani kar trije predlogi poslanskih skupin za spremembo in dopolnitev sedanjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ali je takšna vnema pri spreminjanju obstoječe zakonske ureditve (dva predloga sta bila namreč tudi dejansko uresničena) posledica zavedanja, da je bilo v času krize upokojencem naloženo (pre)veliko breme pri njenem razreševanju in je treba nekaj storiti za izboljšanje njihovega položaja, ali pa so ti le rezultat priprav na bližnje državnozborske volitve in priložnost za pridobivanje volilnih glasov pri upokojencih. Odločitev prepuščamo bralcem, ki jim v nadaljevanju namenjamo kratko predstavitev bistvene vsebine podanih predlogov, ne da bi jih dodatno komentirali, kar je, glede na to, da pomenijo šele formalen začetek predpisanih postopkov za njihov morebitni sprejem, tudi razumljivo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
UČINKOVITO UČENJE
Naročnica je prišla po nasvet, kako pomagati vnučki pri učenju. Kadar je pri njej na obisku, včasih delata domačo nalogo. Zanima jo, kako bi lahko pomagala, da bi se dekletce učinkoviteje učilo, bilo pri tem uspešnejše kot do zdaj in si na tak način pridobivalo prepotrebno samozavest. Vnukinja je stara 9 let in rada hodi v šolo.
Vsak otrok ima svojo hitrost učenja, zanimanja pa tudi način pomnjenja. Pomembno se je zavedati, da obstajajo različni učni slogi, in da znamo prepoznati, kateri je tisti, ki našemu otroku najbolj leži. Obstajajo vidni, slušni in gibalni način zaznavanja. Vidni tip veliko bolje razume to, kar vidi. Rad je v prvi vrsti, gleda slike, zapisuje, podčrtuje z barvicami. Določeno snov vidi v podobah in mu zato zelo pomagajo miselni vzorci. Slušnemu tipu so všeč učiteljeva navodila, razlago mora slišati, da si jo zapomni. Pozoren je na zvoke okrog sebe, na barvo glasu. Običajno se uči na glas in pozorno posluša razlago. Pomnjenje in razumevanje snovi sta učinkovitejši, če jo razlaga drugim in se o njej pogovarja.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ZAPOSLITEV STAREJŠEGA DELAVCA
V začetku leta 2017 je delodajalec zaposlil brezposelno osebo, starejšo od 55 let. Na podlagi zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela vsak mesec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo. Zanima ga, koliko časa bo lahko uveljavljal te ugodnosti.
Parlament je na decembrski seji sprejel novelo zakona, s katero je podaljšal trajanje veljavnosti še za 2 leti, torej do konca leta 2019. Četudi do tega podaljšanja ne bi prišlo, bi bil delodajalec vseeno upravičen do oprostitve plačila prispevkov 24 mesecev, saj je bistveno, da se v času veljavnosti zakona sklene pogodba o zaposlitvi, pri čemer morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji tako na strani delodajalca kot na strani brezposelne osebe.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZAGOTOVLJENA STAROSTNA POKOJNINA
Bralec A. K. iz Celja navaja, da so mu konec leta 2013 priznali starostno pokojnino po prejšnjem zakonu, ker je pogoje zanjo izpolnil v času uživanja denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje. Za izpolnitev pogoja 40 let pokojninske dobe so mu upoštevali tudi dodano dobo za čas služenja vojaškega roka. Zanima ga, ali zaradi upoštevanja dodane dobe ni upravičen do izplačila 500 evrov pokojnine, saj njegova starostna pokojnina zaradi tega ni bila znižana.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
STAVBNO ZEMLJIŠČE
Bralka je lastnica hiše, ki je na eni parceli, in vrta, ki je na drugi parceli, med njima pa poteka javna cesta. Za oboje mora bralka vsako leto plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, čeprav na vrtu nima namena graditi. Njeno prošnjo, da vrt ne bi bil več stavbno zemljišče, so na občini zavrnili z utemeljitvijo, da se to ne da storiti, ker sta hiša in vrt sredi naselja, in da bi to lahko storili le, če bi bila kje na robu naselja.
Občina s prostorskim aktom določi, katera zemljišča so stavbna zemljišča in katera niso. V tako imenovanem občinskem prostorskem načrtu določi poleg namenske rabe tudi pogoje za gradnjo, dopustne vrste gradenj, omejitve (višina, etažnost …) in podobno. Občina sprejme občinski prostorski načrt na podlagi razvojnih potreb kraja, pobud lastnikov nepremičnin, mnenj pristojnih soglasodajalcev in podobno. Sprejem občinskega prostorskega načrta poteka tako, da lahko lastniki nepremičnin vlagajo pobude za spremembe obstoječih prostorskih aktov, čemur...
Dan Zdusa v znamenju optimizma
Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, je ob dnevu Zdusa, ki so ga prvič zaznamovali 15. decembra lani, predstavil program in usmeritve zveze za leto 2018 ter menja o aktualnih temah, ki zadevajo upokojence. Dogodka so se udeležili ministri vlade RS Dejan Židan, Milojka Kolar Celarc, dr. Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec.
Zveza društev upokojencev Slovenije bo letos svoje dejavnosti usmerila v naslednje najpomembnejše naloge: gmotni položaj upokojencev, pokojnine, zdravstveno varstvo in zavarovanje, socialne pravice in bivalni standard; stalni nadzor človekovih zakonsko in drugače določenih pravic starejših; memorandum Zdusa za leto 2018; skrb za aktivno, zdravo in varno staranje članstva v skladu s smernicami strategije dolgožive družbe; krepitev pomoči starejšim in organizacija prostovoljstva starejših; upravičiti je treba poslanstvo Zdusa kot ene izmed največjih civilnih neodvisnih družb v Republiki Sloveniji; okrepiti je treba aktivno državljanstvo s poslanskimi skupinami in resornimi ministrstvi in vlado.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KRČNE ŽILE IN ZDRAVILA
74-letna bralka, ki ima težave s krčnimi žilami, sprašuje, ali lahko ob jemanju zdravila Marevan, ki ga prejema zaradi nerednega bitja srca, uporablja Venitan Forte gel. Z občasno uporabo mazila ima dobre izkušnje. Po nekajdnevnem jutranjem mazanju se ob težavah zmanjšajo bolečine, srbenje kože, manj je tudi nočnih krčev. Slišala pa je, da gela ni dobro uporabljati sočasno s tem zdravilom. Njena znanka, ki jemlje enako zdravilo, pa redno uporablja tablete iz divjega kostanja.
