Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
AVTOGENI TRENING
Naročnica je prišla na terapijo zaradi težav z nespečnostjo. Nikoli ni dobro spala, v zadnjih dveh letih pa skoraj ni noči, ki bi jo prespala neprekinjeno. Zjutraj vstaja utrujena in nespočitost se samo stopnjuje. Zdravnica ji je sicer predpisala zdravilo za boljši spanec, vendar jo je opozorila, da ga lahko vzame samo občasno, kadar je res prehudo, ker lahko postane zasvojena. Rada bi si pomagala še kako drugače.
Od rojstva naprej nas starši in kasneje pomembni drugi (vzgojitelji, učitelji …) učijo, da je lenoba slaba lastnost in da je delo spoštovana vrednota. Zato je pomembno, da smo »pridni«, celo tako daleč gremo, da garamo in se ne znamo več zaustaviti. Kot posledica dolgotrajne napetosti nastopi izčrpavanje, ki vodi v telesne spremembe. Imenujemo jih psihosomatske bolezni, med katere spadajo povišan krvni tlak, težave s prebavo, tiki, jecljanje, astma, nespečnost, glavoboli pa tudi revma, artritis, povečana telesna teža, infarkt...
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
POSEBNI VAROVALNI UKREPI
Novi zakon omogoča, da se nekaterim pacientom odvzame svoboda na način, da jih lahko tudi privežejo s pasovi. Bralca zanima, ali to drži in v katerih primerih.
Pred kratkim je začela veljati novela zakona o pacientovih pravicah, ki v nekaterih izjemnih primerih omogoča tako imenovano telesno oviranje pacienta s pasovi. Poudarjam, da gre za zakonsko možnost, ki jo lahko zdravnik (v določenih primerih pa tudi zdravstveni delavec) uporabi le v izjemnih okoliščinah.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
NOVA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE
Bralec A. T. iz Ljubljane navaja, da se je konec leta 2015 starostno upokojil pri starosti 61 let in 5 mesecev. Ker ni želel, da bi mu pokojnino znižali zaradi predčasne upokojitve, je še 1 leto in 1 mesec nadaljeval delovno razmerje, tako da je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V času od 15. januarja 2000 do 14. februarja 2001 je bil namreč nezaposlen in si je sam plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zanima ga, glede na to, da se zdaj prostovoljno zavarovanje upošteva kot pokojninska doba brez dokupa, ali je upravičen do ponovne oziroma do višje odmere starostne pokojnine.
Ne odstopamo od solidarnosti v zdravstvu
Na posvetu o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma in sta ga v začetku februarja pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in ministrstvo za zdravje, so udeleženci znova razpravljali o stališčih do zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter dolgotrajni oskrbi.
Mag. Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje, je vnovič predstavila stališča Zveze društev upokojencev Slovenije. Pripombe se v večini nanašajo na preveč splošno opredelitev pravic, pričakovali so namreč, da bo povsem jasno opredelil pravice in obveznosti zavarovanih oseb, občin, delodajalcev in države. Opozorili so na premalo solidarno zdravstveno doplačilo, ki ga uvaja nov zakon. Predlog po mnenju Zdusa pomeni odmik od načel solidarnosti, po katerem vsak prispeva sorazmerno enak delež svojega dohodka.
-
V Vzajemnosti, ki izide marca, običajno nekoliko podrobneje spregovorimo o gmotnem položaju uživalcev pokojnin v preteklem letu. V tem času so namreč na voljo že številni statistični podatki, na podlagi katerih lahko dokaj objektivno ocenjujemo, ali se je ta v preteklem letu v primerjavi s predhodnim letom kaj spremenil. In če se je, kako, ali na bolje ali pa se razmere še naprej slabšajo. Razpoložljivi statistični podatki kljub nekaterim nasprotnim mnenjem in pričakovanjem niso prav nič spodbudni.
-
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
STALNA BOLEČINA
Naročnik je poklical, da preveri, ali bi lahko pomagala njegovi ženi. Pred tremi leti jo je prizadela možganska kap, zaradi česar je delno gibalno ohromljena. Največja težava pa je stalna bolečina, ki se je pojavila po prihodu iz bolnišnice in so jo specialisti diagnosticirali kot fibromialgijo. Poskusila sta že vse, česar sta se sama spomnila in kar so jima predlagali drugi – od bioenergetika, fizioterapije, masaž do takšnih in drugačnih zdravil … Obupana sta prišla po pomoč še k meni.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
INVALIDNOST IN ODPRAVNINA
Bralki, stari 54 let, manjka do starostne upokojitve še približno šest let. Pred leti je zbolela in po dolgotrajnem bolniškem dopustu je pridobila invalidnost III. kategorije in pravico do dela s krajšim delovnim časom, in sicer 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, na drugem ustreznem delovnem mestu in z omejitvami. Za preostale 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko pa naj bi prejemala nadomestilo Zpiza, vendar ji bo pri delodajalcu, pri katerem je neprekinjeno zaposlena od začetka leta 2006, tekla delovna doba za poln delovni čas kot do zdaj.
Novi svet zavoda potrdil uskladitev pokojnin
Potem ko je prenehal mandat dosedanjim članom sveta Zpiza, je 19. februarja nastopil mandat novi svet zavoda, ki se oblikuje v skladu z veljavno zakonodajo (ZPIZ-2) in po novem šteje 27 članov. Le-ti prihajajo iz različnih interesnih skupin, po novem pa je v svetu tudi predstavnik študentske organizacije. Novi svet je med prvim potrdil redno uskladitev pokojnin, in sicer se bodo pokojnine od januarja naprej uskladile za 2,2 odstotka, v kratkem pa bo odločal še o izredni uskladitvi od aprila naprej v višini 1,1 odstotka.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OMOTICA PRI HOJI
84-letna bralka, ki še ni imela resnejših bolezni, je zaskrbljena zaradi omotičnosti pri hoji. Zdravi se zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Laboratorijski izvidi krvi, EKG in UZ vratnega ožilja so bili normalni. Predvsem ponoči čuti mravljinčenje v stopalih. Družinska zdravnica je ocenila, da je za svoja leta odličnega zdravja. Pri gibanju po stanovanju nima posebnih težav, na sprehodu pa se počuti kot pijana, ima občutek, da bo stopila v prazno, ne čuti tal pod nogami. Težava je zelo neprijetna, s strahom pred padcem se samo še stopnjuje.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OTROK JE POSLOVNO NESPOSOBEN
Bralec ima dva otroka. Mlajši je telesno in duševno prizadet, tako da potrebuje oskrbo. Bralca skrbi, kako bo z njim po njegovi smrti, in razmišlja o tem, kdo je zanj dolžan skrbeti in kako naj uredi zapuščino. Otrok je poslovno nesposoben, vendar se bralcu ne zdi prav, da bi ga pustil brez dediščine.
Vsi otroci imajo pravico do dedovanja, ne glede na to, ali so poslovno sposobni ali ne, in tudi ne glede na morebitne telesne ali duševne težave. Če bralec ne bo naredil oporoke, bosta otroka dedovala po enakih delih, se pravi ob dejstvu, da je žena že pokojna, vsak do eno polovico zapuščine. Z oporoko lahko bralec vse premoženje zapusti drugemu otroku, vendar bo imel mlajši pravico do nujnega deleža. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, se pravi v tem primeru eno četrtino zapuščine.
