PRILOGA

»Kot ob rojstvu potrebujemo roke, ki nas bodo ljubeče varovale, tako ob smrti potrebujemo roke, ki blažijo bolečino, lajšajo simptome, s stiskom odženejo strah pred osamelostjo in ohranijo naše dostojanstvo do konca, ko nam z ljubeznijo zaprejo trudne oči.«

Ta citat mi v predstavitveni brošuri Ljubhospica najprej pade v oči. Druga posebnost je sodobna rdeča hiša z velikimi okni in veliko svetlobe, kamor vstopim. »V Ljubljani smo za staro porodnišnico, ki je bila rdeče barve, pogosto uporabljali ime rdeča hiša. Tam se je začelo življenje, v naši prav tako rdeči hiši pa se mnoga življenja iztečejo,« mi ob pozdravu reče Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospic, edinega hospica v Sloveniji. V njem zagotavljajo celostno oskrbo bolnim z napredovalo neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ko se je...

PRILOGA

Kadar se zdravstveno stanje družinskega člana tako poslabša, da ne zmore več opravljati osnovnih življenjskih potreb (hoditi, skrbeti za osebno higieno, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati itd.), lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) oziroma to v njegovem imenu naredijo svojci.

Dodatek za pomoč in postrežbo je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisna od premoženjskih razmer upravičenca. Gre za mesečni denarni prejemek in je namenjen temu, da z njim upravičenec oziroma njegovi skrbniki pokrivajo stroške, ki nastajajo zaradi »trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč,« kot je zapisano v zakonu. V praksi to pomeni, da ljudem pripada ta denarna pomoč potem, ko je njihovo zdravstveno stanje tako načeto, da za normalno življenje potrebujejo pomoč druge osebe. Do dodatka so upravičeni upokojenci pa tudi prejemniki starostne, predčasne invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Dedičem denarja po smrti tistega, ki je prejemal dodatek za pomoč in postrežbo, ni treba vračati.

Stres, kuga sodobnega časa je knjiga novinarke Maje Megla. Med ljudmi je od začetka poletja. V štirih mesecih je na poti med bralce že drugi ponatis, kar pomeni, da se bliža številki tisoč prodanih izvodov na mesec. Vsekakor uspešnica. Morda bralci segajo po njej, ker govori o nečem, kar vsi poznamo, a v resnici ne vemo, kaj to je, morda zato, ker v njej ni slepomišenja. Nič ni izmišljenega, knjiga je prvovrstna kompilacija najsodobnejših ugotovitev raziskovalcev, zdravstvenih delavcev vseh vrst. Veseli so je navadni bralci, naša uradna medicina pa do zdaj ni zanikala povzetkov in ugotovitev iz velikih medicinskih centrov.

Z redno telesno vadbo pridobivamo moč rok in nog in zvišujejo se naše aerobne sposobnosti. Vse to je ključno za ohranjanje gibljivosti in samostojnosti tudi v pozni starosti. Kakovost življenja je namreč odvisna tudi od tega, koliko si prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje telesnih zmožnosti.

V poplavi ponudb najrazličnejših vadb se verjetno vsak vpraša, katera je tista, ki bo prava zanj. Dejstvo je, da nekdo pri petdesetih letih ne more vaditi enako, kakor je pri svojih dvajsetih. In pri sedemdesetih, osemdesetih letih so cilji vadbe drugačni kot pri petdesetih. Različna zdravstvena stanja prav tako zahtevajo različno vadbo.

Navadili smo se, da vsako boljšo omako k pečenki okrepimo z brizgom vina. Tudi v italijansko rižoto damo na začetku praženja riža vsaj malo vina. Da ne bo dvomov: vse toplotno obdelane jedi z vinom so primerne tudi za otroške želodčke. Vino v jedi dodajamo predvsem zaradi arome, zato ga dajemo malo. Ko voda in alkohol med kuhanjem izhlapita, ostane od vina le še zgledna kopica aromatičnih nehlapnih spojin. Te prispevajo k slastnemu okusu jedi. Je tako, kot da bi za zelenjavno juho uporabili mesno jušno osnovo namesto vode. 

Fitomedicina je široka veja znanosti, ki zajema zdravilno delovanje zelišč, gob, dreves ... Je preplet ljudskega zdravilstva in sodobne znanosti, ki te fenomene raziskuje in »sodelovanje z naravo« postavlja na nove temelje. »Zato doživljamo renesanso starih znanj,« pove Maria Ana Kolman, ki proučuje zdravilno moč narave in pravi, da se od nje vsak dan znova kaj nauči. Z njo smo se pogovarjali predvsem o zdravilni moči dreves – dendroterapiji. Poudarja dognanja japonskega znanstvenika Qing Lija, ki dokazujejo, da »gozdna kopel« že po dveh urah okrepi imunski sistem za 50 odstotkov.