Kako upočasnimo razvoj krčnih žil
Dobro počutjenovember '18Ljudje Zdravje Starejši
Krčne žile se pogosteje pojavijo pri ženskah, a so tudi težava marsikaterega moškega. Običajno so tegoba zrelih let, lahko pa se pojavijo že zgodaj, saj je nastanek povezan z dednostjo in načinom življenja – preveliko težo, veliko stanja ali sedenja, pretesnimi oblačili in obutvijo, visokimi petami, premalo gibanja, kajenjem, alkoholom ...
Kako nastanejo krčne žile? Ko se kri po venah vrača v srce, mora premagovati težnost. Navzgor jo pomagajo potiskati venske žilne zaklopke, ki se odpirajo in zapirajo. Če pa žilne zaklopke in žilne stene začnejo popuščati, se v venah poveča pritisk, zato se raztegnejo. Nastane izboklina, v kateri zastaja kri – krčna žila. Tudi rdeče pajkaste žilice so krčne žile, a ker ležijo v koži, so le estetsko moteče. Veliko neprijetnejše so globlje ležeče krčne žile, ki so modre, nabrekle in vozlaste.
-
PRILOGA
Kakor hitro se človek postara, mu zelo radi pomagamo. Že kar podzavestno pridržimo roko, da laže vstane, ali se sklonimo, da bi mu zavezali čevlje. Še hitreje priskočimo na pomoč, ko se začnejo kazati prvi bolezenski znaki. Vendar mu tako ne delamo usluge. Določene sposobnosti res pešajo, če pa mu ni treba ničesar več početi, bo spretnosti še hitreje izgubil.
Pri združenju Spominčica svetujejo, da osebi z demenco dovolimo, da samostojno naredi, kolikor še zmore, oziroma jo k dejavnostim še spodbujamo. Zaposlitev je najboljši način za pomirjanje in vračanje samozavesti. Preden se lotimo katere koli dejavnosti, pa ji razložimo, kaj se bo dogajalo in zakaj nekaj počnemo, pokažimo, kako se naloge lotiti, in ji pomagamo začeti.
Poznate svoje tveganje za zlom kosti?
Dokler se kost ne zlomi, ne moremo vedeti, da je z leti postala porozna. Lahko pa si že prej izračunamo tveganje za osteoporozni zlom s pomočjo javno dostopnega spletnega orodja FRAX. Tak izračun tveganja pomembno pripomore, da se ukrepi in zdravljenje lahko začnejo pravočasno, ugotavlja Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.
»Vemo, da je osteoporoza spremljevalka starosti, ki ji težko ubežimo, zato število bolnikov z osteoporozo narašča in jih je že od 125 do 155 tisoč,« ugotavlja sogovornica. »Kljub temu se število zlomov kolkov ne povečuje zaradi boljše ozaveščenosti, hitrejšega odkrivanja in zdravljenja.« Še vedno pa je teh zlomov okoli 3000 na leto in povzročajo bolečino, marsikomu odvzamejo samostojnost in so lahko celo smrtni.
-
Po navadi nas vonj po pečenih kostanjih nagovori, še preden oči opazijo leseno uto na stičišču pločnikov in toplo oblečenega kostanjarja, ki ima polne roke dela z žerjavico in kostanji, ki jih od časa do časa premeša na vroči plošči.
Po navadi zadiši po kostanjih vrste maroni, ki jih že stoletja najbolj cenijo od Dunaja naprej, po vsej Evropi. Pravi ali domači kostanj (lat. Castanea sattiva) spada v družino bukovk (lat. Fagaceae) in ga ne smemo zamenjati za divji kostanj (lat. Aesculus hippocastanum), saj genetski podatki kažejo, da ne spadata skupaj. Divjega razvrščajo v družino sapindovk (lat. Sapindaceae). Podobnost je samo navidezna, vendar pozoren pogled razkrije razlike že v velikosti drevesa, cvetenju in obliki ploda.
-
Med pomemben del osebne higiene spada tudi nega ušes, ki si zasluži nekaj pozornosti, saj se lahko zaradi neprimerne higiene v ušesih naredijo zamaški iz ušesnega masla. Ušesno maslo ni znak bolezni, saj varuje uho pred okužbami, prahom, tujki. Maslo, ki je rumene barve, pomeni, da je uho zdravo. Maže sluhovod in bobnič, ki bi sicer postal trd in tog. Tako omogoča dober prenos zvoka.
Če opazite, da se je barva masla spremenila, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Spremenjena barva je lahko znak za vnetje sluhovoda ali celo vnetje srednjega ušesa. Zamaški iz ušesnega masla se pogosteje tvorijo posameznikom z anomalijami sluhovoda, ki preprečujejo normalno iztekanje. Dovzetnejši so tudi tisti, ki nosijo slušne aparate, slušalke ali ušesne čepke.
Ko nas prizadenejo bolečine v križu
Bolečina v križu se lahko pojavi občasno ali pa je kronična. Včasih pride nenadoma, ko zjutraj vstajamo iz postelje ali ko prestavimo težak predmet. Drugič se priplazi počasi, nato pa narašča in nam ponoči krati počitek.
Bolečine v križu nas lahko prizadenejo v katerem koli življenjskem obdobju, vendar pa verjetnost, da se bodo razvile, narašča predvsem s starostjo, saj jih pogojujejo življenjski slog, delo, poškodbe, preobremenitve, slaba drža in degenerativne spremembe na hrbtenici. Pojav bolečin povečujejo stres in zaskrbljenost in tudi nihanje razpoloženja.
Zakaj je nevaren povišan holesterol
»Imam povišan holesterol,« pogosto slišimo od sorodnikov in znancev. Kaj to pravzaprav pomeni in kako nevarne so previsoke vrednosti maščob v krvi?
Holesterol telo sicer nujno potrebuje za gradnjo novih celic, toda previsoke vrednosti povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Ločimo LDL- ali »slabi« holesterol, ki se odlaga na stene žil, ter HDL- ali »dobri« holesterol, ki na poti po žilah pobira odvečne maščobe in jih odnaša spet v jetra. Telesna nedejavnost, stres, debelost, kajenje in nezdrava prehrana povišujejo koncentracije LDL-holesterola v krvi in znižujejo koncentracije HDL-holesterola. Na te dejavnike lahko vplivamo z bolj zdravim načinom življenja, žal pa ne moremo vplivati na genetsko zasnovo, ki je med pomembnimi dejavniki za nastanek previsokih vrednosti maščob v krvi.
Izboljša prekrvavitev stopala in celi razjede
Ali imate hladna in pekoča stopala? Doživljate boleče občutke stiskanja, zbadanja in mravljinčenja, imate krče med hojo in spanjem? Morda celo zaznavate izgubo občutkov za bolečino in temperaturo? Vse to kaže na slabo prekrvitev v nogah, ki je lahko napovednik resnih težav.
Tako imenovane ishemične bolečine v stopalu se najpogosteje pojavljajo v mirovanju in ponoči, ko so spodnje okončine v vodoravnem položaju. Bolečina ljudi zbudi in jih prisili, da si stopala masirajo, vstanejo ali hodijo. Hlad bolečino močno poslabša. Ljudje opisujejo hladna, celo ledena stopala. Koža je značilno bleda, suha, pojavijo se zmanjšana poraščenost, atrofija mišic, atrofija stopalnih blazinic in okorelost sklepov v stopalih.
Hranila v obliki ustnega razpršila
Telo zaradi starosti ali bolezni izgubi zmožnost, da iz hrane črpa koristne snovi, predvsem vitamine in minerale. Bistveno se lahko poslabšajo težave z želodcem in črevesjem, zato ne smemo samo paziti, koliko česa zaužijemo, pomembnejše je, da smo pozorni na znake pomanjkanja.
Znanstveniki ocenjujejo, da večini prebivalcev nad 50. letom starosti primanjkuje vitamina B12, z zadostnimi količinami le-tega pa bi lahko mnoge zdravstvene težave preprečili, pozdravili ali vsaj omilili. Ima pomembno vlogo pri tvorjenju krvi, sodeluje v številnih procesih v organizmu, vključno pri sintezi DNK, nastanku rdečih krvničk, pri pravilni delitvi celic in učinkovitem delovanju imunskega sistema. Vitamin B12 ima pomembno vlogo pri presnovi homocisteina, ki je pomemben dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze in možganske kapi.
-
Spanje in hoja koristita srcu
»Kaj lahko v tem trenutku storim za SVOJE SRCE … in TVOJE SRCE?« smo se spraševali ob letošnjem svetovnem dnevu srca, ki je 29. septembra. Pravi odgovor se glasi: poskrbim, da bom bolj zdravo živel. Glavni elementi zdravega načina življenja pa so: zdrava prehrana, več gibanja, manj škodljivih razvad, predvsem zmanjšanje oziroma opustitev kajenja, in občasna kontrola lastnega zdravstvenega stanja.
V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije pa opozarjajo, da moramo poskrbeti tudi za primerno dolg in kakovosten spanec (odrasli najmanj 7 ur, otroci vsaj 9 ur). V spanju se telo obnovi, umiri in zato učinkoviteje ter bolj sproščeno deluje. Medtem pa pomanjkanje spanja povzroča povišanje krvnega tlaka, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, pospešeno aterosklerozo in slabšanje kognitivnih sposobnosti. Da bi hitreje zaspali in trdneje spali, je dobro telo utruditi s katero izmed telesnih dejavnosti. Že Hipokrat je hojo označil za najboljše zdravilo. In ker je hoja človeku najbolj lastno gibanje, si lahko vsak posameznik predpiše ustrezno samozdravljenje. Učinkovita je že polurna živahna hoja vsak dan, med katero opravimo še nekaj vaj za izboljšanje moči in gibljivosti in za boljše ravnotežje. Nasvete za varno hojo in primerne vaje najdete v novi knjižici Igrivo in varno po srčnih poteh, ki jo je izdalo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.