Po podatkih nekaterih raziskav živi s sladkorno boleznijo okoli sedem odstotkov Slovencev. Število narašča tudi pri nas tako kot v svetu. Letos so društva in strokovnjaki ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni še posebno opozorili na tveganja poznih zapletov, če bolezni ne odkrijemo in obvladamo dovolj zgodaj. Bolezen, ki je dolgo ne čutimo, lahko namreč sčasoma prizadene vid, noge, ledvice in/ali srce.

Kot so razkrili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v Sloveniji pred desetimi leti zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb. Skupno letno število prejemnikov zdravil se v zadnjih letih povečuje za dva do tri odstotke (za okoli 2500 oseb) na leto. Razloge za povečanje pripisujejo staranju prebivalstva in daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni, in to zlasti ta, kjer poteka aktivno presejanje, in izboljšanemu zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja, kot sta debelost in zmanjšana telesna dejavnost. Hkrati se sladkorna bolezen v naraščajočem deležu pojavlja med prebivalstvom srednjih let, zbolevajo pa tudi vedno mlajši.

Ljudje uporabljamo konopljo že vsaj 15.000 let. Iz njenih vlaken so lovci v sivi davnini pletli močne vrvi in mreže. V Egiptu in Mezopotamiji so jo dodajali v glinene zidake, da so bili trdnejši. Po vsem svetu so iz nje tkali blago. Konopljina semena pa so uporabljali tudi za prehrano, saj vsebujejo več beljakovin kot goveje meso, in iz njih stiskali olje odlične kakovosti, ki vsebuje zdravju koristno kombinacijo proteinov, ogljikovih hidratov, mineralov, vitaminov, aminokislin in klorofilov. Že tisočletja pa je bila ljudem znana tudi zdravilna raba konoplje. Nekatere vrste konoplje, tiste, ki vsebujejo omamne snovi, so uporabljali tudi v ritualne namene.

V primernih količinah je prava kava zdrava. Zato se je obdržala tri tisočletja in prav nič ne kaže, da bi jo kmalu nehali piti. Vendar je treba vedeti: na kofein se navadimo in sčasoma se telo nanj ne odzove več tako kot na začetku. Če bi hoteli zaznati enake učinke, bi morali spiti veliko več kave.

Legenda pravi, da jo je odkril mlad pastir iz etiopske pokrajine Kaffa, ko je dobrih tisoč let pred našim štetjem opazoval svoje ovce. Te so postale nenavadno razigrane, če so prežvekovale drobne rdeče plodove nekega grmovja. Tudi sam jih je pokusil in spoznal poživljajoč učinek rdečih plodov. Svoje odkritje je razglasil naokrog. In kava se je kot poživljajoča pijača hitro širila med etiopskimi plemeni in prodirala proti severu. Kdaj so te rdeče plodove poimenovali kava, zgodovina ne govori. Minila pa so stoletja, da so jo sprejeli Arabci, in še enkrat toliko, da so jo začeli piti Evropejci.

Kolki z medenico tvorijo celoto in pri vsakem koraku zakrožijo po krožnici. Toda tega ne občutimo, če nismo na to pozorni pri hoji. Hoja s pravilnim sledenjem gibanja skozi telo razbremeni vse sklepe nog. S pomočjo vaje po metodi Feldenkrais nežno in z zavedanjem razgibamo kolke z medenico.

S stanjem na mestu bolj obremenimo eno ali drugo nogo in hkrati porušimo ravnovesje v celem telesu. Zato je, če že stojimo pri miru, primerneje, da se pozibavamo v gležnjih levo in desno, naprej in nazaj ali z gležnji krožimo v zelo malih obsegih in temu sledi celo telo z iztegnjenimi nogami.

»Noge naj bodo vedno tople in suhe. Da ne bi zboleli,« je rad poudarjal pater Simon Ašič (1906–1992). Priporočal je tudi zdravo prehrano z dovolj vitamina C, gibanje na svežem zraku in na splošno zdrav način življenja. Vsakodnevno je popil liter čaja iz 20 različnih zdravilnih rastlin proti različnim tegobam. Spoznal je, da si z zdravilnimi rastlinami lahko velikokrat učinkovito pomagamo.

 Za dobro delovanje imunskega sistema pijemo čaj iz naslednjih zdravilnih rastlin:

30 odstotkov korenine ameriškega slamnika (Echinaceae radix)

Inkontinenco na medosebni in družbeni ravni še vedno obravnavajo kot nekaj sramotnega, ker prizadeti naj ne bi bili osebno sposobni nadzirati izločanja urina ali blata. Zato prizadene njihovo samospoštovanje, povzroča stiske, omejuje sposobnosti in lahko vodi v socialno izolacijo. Predpostavljajo, da je le polovica prizadetih žensk pripravljena spregovoriti o svoji težavi, moški pa se za to odločajo še precej težje. Oboji si s tem zapirajo pot do učinkovite pomoči, ki lahko zmanjša stiske, utrdi samospoštovanje, predvsem pa jim pokaže, da niso sami.

Čas, ko se leto poslavlja, nas spravlja v zadrego. Še posebej, če organiziramo praznovanje ali pogostitev. Navadno se pri tem zavijemo v varno zavetje poznanih receptov, ki jih pripravljamo vedno znova.

Vendar naj vam razkrijem skrivnost – tudi običajen jogurtov kolač lahko naredimo veliko bolj prazničnega, če izberemo drugačne sestavine in se poigramo z okraski. Že če ga spečemo v okroglem tortnem modelu, ne v običajnem pravokotnem, je napredek. Ali pa ga spečemo v večjem modelu, da bo pecivo nižje, in ga narežemo na manjše kose, velike le za en hiter mamljiv grižljaj. Okrasimo jih z nekaj potegi čokolade ter okraski, da dobimo praznični blišč.

PRILOGA

Ne glede na to, ali mu rečemo družinski zdravnik (kar je po specializaciji) ali izbrani osebni zdravnik (kot je formulacija zdravstvene zavarovalnice), »naš« zdravnik je prvi, ki ga pokličemo, ko se v družini pojavi huda bolezen ali oslabelost. Najpogostejši vzroki, da starejši človek obleži, so zlomi kot posledica padca (najpogosteje gre za zlom kolka), poslabšanje ali zapleti kroničnih bolezni, kap, nevrološke bolezni …

Kot pravi Lilijana Ločniškar, dr. med., specialistka splošne medicine, iz Zdravstvenega zavoda Revita, tiste svoje paciente, ki že dalj časa ležijo, a je njihovo zdravstveno stanje stabilno, obiskuje občasno. Vedno pa se odzove na klic svojca, patronažne sestre ali oskrbovalke, če se stanje poslabša ali se pojavi sprememba.