Ostanki hrane mi zaposlujejo misli vsak dan. Škoda mi je zavreči za skodelico krompirjevega pireja, ko vendar z njim zgostim juho naslednji dan. Košček klobase, skorja parmezana, za zajemalko testenin ali juhe, vse to in še marsikaj vedno shranim in kmalu porabim. Zbrala sem nekaj nasvetov varčne kuhinje, ki sem jih z leti usvojila, in verjamem, da lahko koristijo tudi vam.

Vodo, v kateri so se kuhale klobase, pečenice ali šunka, porabim za ričet, zalivanje rižote, omako za testenine ali suho juho, v katero zakuham rezance ali riž. Včasih jo zamrznem v manjših lončkih in porabljam sproti, pred zamrzovanjem jo dobro ohladim in z gladine poberem strjeno maščobo. Vodo, v kateri sem kuhala krompir, riž ali drugo zelenjavo, porabim v juhi, shranim v steklenici v hladilniku za prvo naslednjo mineštro ali z njo zamesim testo za kruh. V tej vodi so med drugim minerali, ki jih je škoda zavreči.

Kompoti in čežana so nastali nekako zaradi potrebe ljudi. Sadja je bilo preveč in bi se pokvarilo, zato so ga sušili ali predelovali v čežano, kuhali marmelade in kompote. Nikomur ni prišlo na misel, da bi sadje lupil, zato je ohranilo izredno veliko vitaminov in mineralov. In kar je zelo pomembno – prehranske vlaknine. Teh danes uživamo premalo.

Kompot je pred desetletji tešil bolnike, porodnice in otroke. Pili smo ga, ko smo bili zaprti, saj blagodejno vpliva na zapeko. Kompot je obvezno spremljal štruklje, pa naj so bili gluhi ali nadevani, potico in malice. Ob košnji in žetvi je mama pogosto ponudila kompot tudi obiskovalcem. Ko smo bili otroci, smo uživali kompote redno vsak dan, saj so bili poleg vode osnovna pijača. Sadje smo pridelali doma, voda pa se je v vodnjak sama natekla s strehe. Pa še zdravi in sladki so bili, čeprav vanje nismo natrosili niti žličke sladkorja.

Šele ko nas že pošteno zebe v ušesa, razmišljamo o tem, s čim si bomo zavarovali glavo pred mrazom. Glede na to, da so vedno bolj modne enostavne kape, pravzaprav ne bomo imeli težav z izbiro. Veliko več pozornosti je potrebno pri izbiri katerega drugega pokrivala, na primer klasičnega klobuka. Krzno, tudi umetno, je skoraj povsem izginilo s polic. Če imate morda tovrstno pokrivalo v omari, naj letošnjo zimo tudi ostane v njej.

Zelo pestra je izbira različnih kap – od tistih, namenjenih za vse vrste športov, do tistih, ki jih lahko nosimo vsak dan. Oblike so zelo enostavne, čar je v drobnih detajlih. Zelo lep je reliefni vzorec, ki je letos še posebno moden. Seveda je prav, da se kapa ujema z odtenki vrhnjih oblačil. Enobarvne različice so še vedno najbolj uporabne, ročno izdelane pa imajo najlepši rustikalen pridih. Če ste spretni v pletenju in kvačkanju, si jo izdelajte sami. Zaradi debelega pletiva, ki je značilnost letošnjih pletenin, boste pokrivalo hitro spletli. Takšni modeli se najbolje podajo k športnim oblačilom.

Vse troje je združeno v gibanje, ki je na videz zelo enostavno in za katerega marsikdo kmalu ugotovi, da le ni tako zelo enostavno. In otroška igrala prav gotovo niso samo za majhne otroke. Prikazane vaje lahko preizkusite tudi na dobro postavljeni lestvi, pri tem pa upoštevajte pravilo plezalnega prijema, ki smo ga opisali v lanski oktobrski številki.   

V hladnejših dneh najboljše ogrevanje dosežemo z aktivno stopnjevano hojo, ki jo pred začetkom drugih vaj spet postopoma umirjamo. Telesu dobro denejo tudi krožni gibi, saj zmehčajo sklepe in tako celotno gibanje naredijo lahkotnejše. To je še posebej pomembno, da kri pod oblačili ob hladnejših zunanjih temperaturah čim bolj lahkotno potuje po telesu. Ni odveč opozorilo, da je dobro vzeti s sabo še dodatni tanjši in topel kos oblačila, ki ga boste po intenzivnejšem gibanju takoj oblekli. Saj veste, da otroke vedno opozarjamo, da jih ne sme zazebsti, ko so oznojeni.

Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod mehurjem in ovija začetni del sečne poti. Na njeno delovanje vpliva moški spolni hormon testosteron, ki ga izločajo testisi. Povečanje prostate povzroča vrsto nevšečnosti in močno zmanjša kakovost življenja.

Žleza je grajena iz mišičnega in žlezastega tkiva in je ob rojstvu velika za grahovo zrno. V puberteti se naglo poveča do velikosti kostanja, z leti pa raste. Po 40. letu starosti se pogosto razvije nerakavo povečanje prostate – benigna hiperplazija prostate ali BHP. Zaradi pritiska na mehur in zoženja sečne cevi je zmanjšan odtok urina, zato ostaja v mehurju, kar povzroča pogosta vnetja mehurja in ledvic. Obolenje največkrat zdravimo z zdravili, redko pa tudi z operacijo.

Potrošnik ima pravico, da na podlagi verodostojnih podatkov oceni, kakšna je sestava nekega živila, ali je zdravju koristno in ali je primerno zanj, trdijo strokovnjaki za prehrano. V resnici pa te informacije težko dobimo: izdelkov je veliko, oznake na njih so si podobne, zapisi o sestavinah in prehranskih lastnostih pa napisani z zelo majhnimi črkami ali pa so v obliki težko razumljivih tabel. Kako se torej znajti med prodajnimi policami?

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije in na Inštitutu za nutricionistko potrošnikom svetujejo, naj pred nakupom skrbno preberejo sestavine, navedene na hrbtni strani embalaže izdelka. Zapisi na sprednji strani so pogosto zavajajoči ali celo napačni. Poglejmo nekaj primerov.

V stanovanju v mestu živi dedek. Že dolgo je sam. Ima hčerko in vnukinjo Lučko, ki ga pogosto obiskujeta. Zadnje čase ima težave: pozabljiv je, vidi stvari, ki jih ni, čudno se obnaša in nikomur ne zna pojasniti, zakaj je tako. Tako se začne predstava Nezaboravak, ki jo skupaj s številnimi sodelavci podpisuje slovenski režiser Peter Kus, premiera pa je bila v otroškem gledališču v Osijeku. Predstava govori o demenci. Prihodnje leto bodo z njo gostovali tudi v Sloveniji.

V osiješkem gledališču so Kusu pustili proste roke pri izbiri besedila, teme. Zakaj se je odločil za gledališko obravnavo demence?