Današnje vaje so namenjene predvsem zahtevnejšim rekreativcem vseh starosti, saj pomagajo krepiti spretnost, moč in ravnotežje. Seveda so primerne tudi za popolne začetnike, ki pa naj bodo še posebej pozorni na natančnost pravilnega koraka in oprijema ter dviga na roke, ne prehitre hoje in spuščanja nazaj na noge.   

Za ogrevanje si po stopnjevani hoji (od počasne do vedno hitrejše) privoščite nekaj globokih vdihov in izdihov z visokimi vzročenji (dvigi rok visoko nad glavo) in hitrejšimi sproščenimi spusti, med katerimi močno stresate dlani in zapestja. Šele po umiritvi dihanja in bitja srca začnite krožiti z boki, rameni, zapestji, kolki in gležnji, potem sledi vadba na brveh. Če nameravate narediti svoje improvizirane brvi in lestve (lahko jih položite tudi na tla – primerno tako za začetnike kot za profesionalne športnike), sledite načelu varnosti in poskrbite za varno oporo za roke. Zelo je dobrodošla pomoč druge osebe pri varovanju ob hoji in še posebej pri sestopanju. Zadnje naj upoštevajo tisti z bolečimi nogami in vsi utrujeni zaradi fizičnega dela ali predhodnega treninga.

Tromboza je smrtno nevarna bolezen in spada med vodilne vzroke za prezgodnjo smrt. Kar vsako četrto smrt namreč lahko pripišemo boleznim, ki so posledica tromboze. Pri trombozi pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap, ki ju javnost dokaj dobro prepozna, nastaneta kot posledica arterijske tromboze.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pa je ob letošnjem svetovnem dnevu tromboze več pozornosti posvetilo venski trombozi ter z njo povezano pljučno embolijo, ki sta javnosti bistveno manj znani, a nič manj nevarni. Venska tromboza najpogosteje nastane v venah okončin; če se strdek odtrga in odpotuje v pljučne vene, to imenujemo pljučna embolija. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija. Po ocenah zdravnikov to bolezen v Sloveniji utrpi vsako leto okrog tri tisoč ljudi, pogosteje pa nastane pri bolnikih z rakom, slabo pomičnih bolnikih, pri bolnikih po kirurških posegih in poškodbah, v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, pri ženskah pa tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo ter zgodnjim poporodnim obdobjem. 

Resnici na ljubo v prehrani nimamo antibiotikov, ki so po definiciji zdravilo in zato delujejo povsem drugače kot hrana. A v vsakdanjem pogovoru pogosto rečemo, da so nekatera živila »naravni antibiotiki«. Pri tem pa imamo v mislih pravzaprav posamezne snovi, ki imajo podoben, a nikakor ne enak učinek in se po jakosti delovanja ne morejo meriti z učinkom antibiotičnih zdravil.

Ljudje najpogosteje med naravne antibiotike uvrščajo česen, čebulo, črno redkev, hren, včasih tudi ingver, evkaliptus in med. Pa še bi lahko kaj našli. Toda dr. Samo Kreft, profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, opozarja, da zanje ne moremo trditi, da zdravijo kot zdravila, čeprav imajo v telesu določen antibiotični učinek. Po merilih medicine so namreč koncentracije teh snovi v živilih prenizke, da bi lahko resno ogrozile škodljive bakterije, ki so napadle naše telo.

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Onkološkim inštitutom Ljubljana z akcijo Pravi moški ozavešča o problematiki raka pri moških. Letošnji slogan je Z zdravjem začnem na krožniku. Zdravniki so prepričani, da bi skoraj polovico vseh rakavih bolezni lahko preprečili z rednim sodelovanjem v presejalnih programih za raka, bivanjem v manj onesnaženem okolju, predvsem pa z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje več gibanja ter raznoliko in manj kalorično hrano.

Ne čakajmo, da nas presenetita veter in mraz, že zdaj razmišljajmo o tem, kaj bomo poveznili na glavo, nataknili na roke ali zavezali okrog vratu. Posebnih težav pri izbiri ne bomo imeli.

Pokrivala. Tople kape so še vedno zelo modne, medtem ko klasičnega klobuka v tej sezoni ne bomo videli tako pogosto. Oblike so zelo enostavne, čar je v drobnih detajlih, ki oblikujejo kapo. Zelo lepi in modni so pleteni reliefni vzorci. Seveda je prav, da se ujemajo z barvnimi odtenki vrhnjih oblačil. Enobarvne različice kap so še vedno najbolj uporabne in tudi ročno izdelane imajo najlepši rustikalen pridih. Večino krasi na vrhu velik cof, ki je seveda stvar izbire. Tanjše in elegantnejše kape krasijo tudi svetleči dodatki. Zanimivo je, da so precej dolge in namesto cofa zadaj pada tkanina proti tilniku. So drugačne od tistih, ki smo jih nosili pred desetletji in so tesno poveznjene na glavo segale komaj do ušes.

PRILOGA

Socialna oskrba na domu je dobrodošla pomoč ljudem, ki imajo možnost živeti na svojem domu, a ne zmorejo sami poskrbeti za svoje življenjske potrebe, svojci pa niso »na dosegu«. Žal se dostopnost te pomoči razlikuje od občine do občine, ki jo subvencionirajo po svojih zmožnostih. Razliko doplača uporabnik oziroma njegovi svojci, če jih ima.

Mag. Zvonka Hočevar, direktorica kranjskega doma ostarelih, je povedala, da je socialna oskrba na domu namenjena ljudem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje na svojem domu, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.

PRILOGA 

»S fizioterapijo se pospešuje okrevanje po poškodbah in boleznih, z njo se vzpostavlja, vzdržuje in krepi zdravje in gibljivost sklepov, krepi mišice, lajša bolečine itd. Skrb za pacienta se ne bi smela zmeraj zaključiti z uspešno izvedenim operativnim posegom, pač pa šele z rehabilitacijo, ki seveda vključuje fizioterapijo,« pravi mag. Gabrijela Starc, višja fizioterapevtka in univ. dipl. org. v pokoju, ki je predsednica Združenja fizioterapevtov Slovenije. Že dolga leta vodi tudi kondicijsko vadbo in jogo za starejše.

PRILOGA

Umivanje, menjanje plenic ali stalna prisotnost pri osebi z demenco so na videz težja dela kot pogovor z njim, vedenje do njega in človeško vzdušje med njima. Toda bolnih ljudi je več nesrečnih zaradi slabega odnosa kot zaradi slabe storitve, tudi oskrbovalce neredko bolj izmuči nezadovoljstvo kot sama pomoč.

Negovanje bolnega hodi po dveh nogah. Prva je njegovo umivanje, oblačenje, pomoč pri gibanju, hranjenju in druga osnovna vsakdanja opravila ter čiščenje, pranje, prevoz, nakupovanje in druga podporna opravila za tistega, ki zaradi oslabelosti, kronične bolezni ali invalidnosti tega ne more sam. Vsa ta opravila so oskrbovalne in negovalne storitve, ki jih večinoma opravijo bližnji ali pa jih naročimo plačanemu izvajalcu; narediti jih je mogoče povsem neosebno, v prihodnje jih bodo izvajali tudi roboti. Druga noga za dobro nego bolnega je človeški odnos oskrbovalca z oskrbovancem, ki se kaže v njunem govorjenju in obnašanju ter vzdušju med njima. Tega se ne da naročiti ne plačati, nikoli ne bo mogel imeti robot človeškega odnosa z bolnim.