Pri obolenjih srca in ožilja se pogosto hkrati pojavi več težav, ki so med seboj povezane. Tako visok krvni tlak in zvišan holesterol pospešita nastanek ateroskleroze, kar lahko povzroči težave v prekrvavitvi in pripelje do infarkta ali kapi. V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše bolezni s tega področja.

Visok krvni tlak. Hipertenzija je zdravstveno stanje, pri katerem gre za zvišan krvni tlak v arterijah. Zaradi le-tega predstavlja kroženje krvi po žilah večji napor za srce. In srčna mišica zaradi večletne prekomerne obremenitve sčasoma oslabi. V začetku ni posebnih težav. Po daljšem času se pojavijo vrtoglavice, slabost, glavobol, razbijanje srca, težko dihanje in motnje spanja. Vzroki za nastanek visokega tlaka so prevelika telesna teža, prirojene napake na ledvicah, stres, kajenje, prekomerno uživanje alkohola.

Že lansko leto so se napovedovali modeli širših in krajših hlač, takih, ki smo jih poznali že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Poleg se podajo nizki čevlji na vezalke ali gležnjarji, v hladnejših dneh pa višji škornji. Če vaši gležnji in meča niso najbolj vitki, morajo biti nogavice in čevlji čim bolj v enakem barvnem odtenku, najbolje za odtenek temnejši kot hlače.

Ta model hlač (1) je primeren za tiste z vitkim pasom in širšimi boki, saj zagotovi dovolj širine v bočnem delu telesa. Odsvetujemo pa ga tistim z majhno postavo, saj jo A-linija še zniža. Priporočljiva je mehko padajoča tkanina. Gube v pasu poskrbijo za udobnost ter skrijejo zaobljen trebušček.

Po vročih dneh je treba koži povrniti vlago in obnoviti zaščitno lipidno plast v povrhnjici, ki ščiti globlje ležeča tkiva pred zunanjimi vplivi. Če bomo pravilno poskrbeli zanjo, bo koža mehka, primerno vlažna, sijoča in brez večjih težav. 

 Zdravniki priporočamo, da si konec poletja pregledamo kožo po vsem telesu, če morda ni nastalo novo znamenje oziroma se katero od že predhodno obstoječih znamenj ni povečalo ali spremenilo. Kar 80 odstotkov melanomskega kožnega raka namreč nastane iz novonastalih znamenj, ki se hitro spreminjajo.

Ali ste navdušeni nad suhim paradižnikom iz kozarčka? Kaj pa, če bi si ga pripravili sami? Vse bolj so popularni zelenjavni čipsi iz bučk, kodrolistnega ohrovta, rdeče pese. Nimate sušilnika? Imate pa ventilatorsko pečico. Potrebujete še vrt ali voljo do nabiranja v naravi. Na poletnem dopustu boste našli divjo rukolo in blitvo, v notranjosti dežele pa kako sorodnico vrtne zelenjave, recimo divji luk, pa plevel z imenom regačica, ki je sorodnik zelene. Sušimo lahko celo zelenjavno paleto. Dobrodošli v novem načinu priprave shrankov.

 Če zasmrdi iz hladilnika, vemo, da ga bo treba očistiti, če pa smrdi za nami na stranišču, si domišljamo, da je vse v redu. Pa ni. Smrdeče blato je znak gnitja in prevladovanja zdravju škodljivih mikrobov. Gnijočo maso imamo v črevesju 24 ur na dan, iz leta v leto ... Saj nas mora spodkopati!

Prava hrana za dobre bakterije so le toplotno neobdelane vlaknine. Če damo na kompost, kjer so podobne bakterije kot v črevesju, ostanek jušne zelenjave, bo zgnila, ostanki sveže zelenjave pa fermentirajo. A današnji človek bi ob presni prehrani težko obstal. Raziskava iz devetdesetih let prejšnjega stoletja med presnojedci v Nemčiji je pokazala, da je kar 50 odstotkov žensk ob taki prehrani izgubilo menstruacijo. Nekaj kuhane hrane torej moramo pojesti, a je eden od pomembnih vzrokov, da naše blato smrdi.

Ali se vam zadnje čase zdi, da z vašim telefonom nekaj ni v redu, ker slabo slišite sogovornika? Mogoče je, da vas pestijo prvi znaki pešanja sluha. Pojdite na pregled sluha, ker se vam bo z boljšim sluhom izboljšala kakovost življenja. Ko pa boste dobili slušni aparat, je treba poleti zanj še posebno dobro skrbeti. 

Izguba sluha v zrelih letih se običajno zgodi postopno, zato ni nujno, da jo takoj opazimo. Sprva težave, na primer, da moramo ljudi prositi, naj ponovijo svoje besede, pripisujemo drugim. Sogovornik govori prehitro in nerazumljivo; okolje je preglasno, da bi dobro razumeli sogovornika; ljudje govorijo drug čez drugega; prostor je kriv, ker čudno duši zvok; zvočnik telefona ne deluje več dobro in zvonjenje je pretiho. Občutek imamo, da se nam je v ušesu nabral pravi čep masla. Če bi nam ga odstranili, bi nam bilo takoj bolje.

Posledice možganske kapi vplivajo na zmanjšano zmožnost funkcioniranja človeka, in sicer huje kot katero koli drugo kronično bolezensko stanje. Kar 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, do 30 odstotkov hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najosnovnejših dnevnih dejavnosti. Možganska kap je vodilni vzrok za večplastno invalidnost pri odraslih.

Evropska raziskava Breme možganske kapi je pokazala, da bo število možganskih kapi do leta 2035 naraslo za 25 odstotkov, takrat bo v Evropi za posledicami možganske kapi živelo skoraj pol milijona ljudi, v Sloveniji okoli 20.000 bolnikov, ki bo odvisnih od tuje pomoči. Pokazala je tudi na razlike v oskrbi bolnikov z možgansko kapjo med državami Evropske unije, zato so konec maja v Evropskem parlamentu obravnavali akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi, s katerim želijo poenotiti oskrbo bolnikov znotraj unije in zmanjšati število možganskih kapi.