Uživanje zdravil ima poleg ugodnih učinkov lahko tudi neprijetne in celo škodljive stranske učinke. Te nam lahko povzročijo tudi določena hrana, zdravila v prosti prodaji, prehranski dodatki in alternativna zdravila. Zadnja predstavljajo precejšen problem, saj ni ustreznega zakonskega nadzora nad njihovo sestavo.

Od 10 do 30 odstotkov stranskih učinkov se kaže kot t. i medikamentozni kožni izpuščaj. Izpuščaj zaradi zdravil je pogostejši pri starejših, saj pogosto uživajo več zdravil hkrati in neredko pride do medsebojnih interakcij med zdravili. Dokazano je, da četrtina ljudi, starejših od 75 let, uživa šest ali več zdravil hkrati.

Osamljenost se v starejših letih priplazi potihoma. Vse manj imamo občutek, da smo še vključeni v življenje, da se še kdo veseli naše družbe, da še koga zanimajo naše misli, da še komu koristimo. Za marsikoga je najtežji čas, ko pridejo prazniki, ko se vsi drugi zberejo z družino in prijatelji. Takrat je najtežje biti sam.

V starejših letih se krog prijateljev, sorodnikov, znancev in sosedov začne krčiti. Nam dragi ljudje odhajajo, zmanjša pa se tudi krožnica, po kateri se vsakodnevno gibljemo. Novi ljudje, med katerimi bi srečali nove znance in morda celo prijatelje, vstopijo v naše življenje vedno redkeje. Če nas ovira še zdravje, če postanemo manj gibljivi, se težava še zaostri. In vendar obstajajo možnosti, kako se izviti osamljenosti.

Dvigovati in spuščati telo se je dobro pravilno naučiti, saj lahko to uspešno metodo obvladovanja telesa in sproščanja uporabljamo vse do visoke starosti. Pomaga nam pri ohranjanju in razvijanju boljše telesne drže, zbranosti in ravnotežja, kot načrtovan trening pa vse omenjeno še pospeši.

Prikazano povezavo gibov lahko uporabljate za ogrevanje, kot samostojno vajo ali pa za sprostitev tik pred koncem vadbe. Predlagam, da si dobro ogledate fotografije in preberete opise izvajanj.

Če boste vajo uporabili za ogrevanje, je pomembno, da jo začnete izvajati zelo nežno in zelo sproščeno. Poskrbite za varno in stabilno držo nog. Najbolje je, da ste bosi ali imate obutev, ki vam omogoča varen korak, stopala naj bodo razmaknjena širše od bokov, kolena pa le malo manj narazen. Ko telo spuščate v predklon, izdihujte, in ko telo dvigujete, vdihujte. Bodite pozorni na vrat in končni dvig glave, ki mora biti vedno v popolni usklajenosti z držo (dobro si oglejte fotografije in jih posnemajte). Vajo povezano ponovite vsaj osemkrat oziroma tako dolgo, da boste začutili prijetno toploto v telesu. Oči naj bodo ves čas odprte, hitrost spustov in dvigov telesa pa pospešujte do največje hitrosti, ki jo še zmorete, in ob tem usklajeno dihajte.

Elegantna oblačila nam pridejo kdaj pa kdaj prav med letom, še posebej pa v decembru, ko je več priložnosti za druženje, praznovanje, obisk posebnega dogodka. Katero vrsto oblačila bomo izbrali, je odvisno od postave, od tega, kaj nam najbolje pristaja, kaj lahko najdemo v ponudbi, ne nazadnje pa na odločitev vpliva tudi cena.

V ponudbi so že vse leto oblačila z različnimi poudarki, kot so bleščice, našiti kamenčki ali vezenine. Najpomembnejše je, kakšno oblačilo si izberete za zgornji del telesa, da je vaš obraz videti mladosten in svež. V omari imate prav gotovo kakšen kos, ki bo z novejšim zgornjim delom videti sodoben.

Po podatkih nekaterih raziskav živi s sladkorno boleznijo okoli sedem odstotkov Slovencev. Število narašča tudi pri nas tako kot v svetu. Letos so društva in strokovnjaki ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni še posebno opozorili na tveganja poznih zapletov, če bolezni ne odkrijemo in obvladamo dovolj zgodaj. Bolezen, ki je dolgo ne čutimo, lahko namreč sčasoma prizadene vid, noge, ledvice in/ali srce.

Kot so razkrili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v Sloveniji pred desetimi leti zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb. Skupno letno število prejemnikov zdravil se v zadnjih letih povečuje za dva do tri odstotke (za okoli 2500 oseb) na leto. Razloge za povečanje pripisujejo staranju prebivalstva in daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni, in to zlasti ta, kjer poteka aktivno presejanje, in izboljšanemu zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja, kot sta debelost in zmanjšana telesna dejavnost. Hkrati se sladkorna bolezen v naraščajočem deležu pojavlja med prebivalstvom srednjih let, zbolevajo pa tudi vedno mlajši.

Ljudje uporabljamo konopljo že vsaj 15.000 let. Iz njenih vlaken so lovci v sivi davnini pletli močne vrvi in mreže. V Egiptu in Mezopotamiji so jo dodajali v glinene zidake, da so bili trdnejši. Po vsem svetu so iz nje tkali blago. Konopljina semena pa so uporabljali tudi za prehrano, saj vsebujejo več beljakovin kot goveje meso, in iz njih stiskali olje odlične kakovosti, ki vsebuje zdravju koristno kombinacijo proteinov, ogljikovih hidratov, mineralov, vitaminov, aminokislin in klorofilov. Že tisočletja pa je bila ljudem znana tudi zdravilna raba konoplje. Nekatere vrste konoplje, tiste, ki vsebujejo omamne snovi, so uporabljali tudi v ritualne namene.

V primernih količinah je prava kava zdrava. Zato se je obdržala tri tisočletja in prav nič ne kaže, da bi jo kmalu nehali piti. Vendar je treba vedeti: na kofein se navadimo in sčasoma se telo nanj ne odzove več tako kot na začetku. Če bi hoteli zaznati enake učinke, bi morali spiti veliko več kave.

Legenda pravi, da jo je odkril mlad pastir iz etiopske pokrajine Kaffa, ko je dobrih tisoč let pred našim štetjem opazoval svoje ovce. Te so postale nenavadno razigrane, če so prežvekovale drobne rdeče plodove nekega grmovja. Tudi sam jih je pokusil in spoznal poživljajoč učinek rdečih plodov. Svoje odkritje je razglasil naokrog. In kava se je kot poživljajoča pijača hitro širila med etiopskimi plemeni in prodirala proti severu. Kdaj so te rdeče plodove poimenovali kava, zgodovina ne govori. Minila pa so stoletja, da so jo sprejeli Arabci, in še enkrat toliko, da so jo začeli piti Evropejci.