Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, na primer povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja srčno-žilnih bolezni. Pomembno je zlasti zgodnje prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni, pri kateri so arterije na nogah zožene ali zamašene.

V nevarnosti, da pride do zoženja žil, so še posebej sladkorni bolniki, kadilci, ljudje s previsokim krvnim tlakom, povišano vrednostjo »škodljivega« holesterola LDL v krvi, previsoko telesno težo, premalo telesno dejavni ljudje ter tisti z ledvičnim popuščanjem. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo v družini srčno-žilne bolezni in ljudje po 65. letu. Bolnike s periferno arterijsko boleznijo bolj kot druge ogrožata srčni infarkt in možganska kap.

Včasih so tope ali pekoče bolečine v nogah, občutek težkih, oteklih in napetih nog, nočni krči in srbenje celo prvi znaki kronične venske bolezni, še preden vene pridejo na plan in se pokažejo v vsej svoji vijugasti modrini. Z napredovanjem bolezni se namreč pojavijo manjše (pajkaste ali metličaste) ali večje krčne žile (varice).

Nekaterim se najprej pojavijo med nosečnostjo in potem kar ne izginejo, ampak postajajo iz leta v leto vse bolj vidne, izstopajoče in celo boleče. A ne le tistim s kakšnim kilogramom preveč in ne le starejšim, pojavijo se kar pri tretjini odraslih.

Program Svit je uspešen presejalni program, ki rešuje in izboljšuje kakovost življenja ter razbremenjuje zdravstveni sistem. Po podatkih pojavnost raka na debelem črevesu in danki, ki je sicer drugi najpogostejši rak v Sloveniji, upada.

Ena temeljnih vrednot presejalnega programa je v tem, da pri na videz zdravih ljudeh odkriva predrakave spremembe in rake v zgodnjih stadijih. V osmih letih delovanja programa so tako odkrili več kot 2500 rakov. Najbolj razveseljivo je, da jih je bilo več kot 70 odstotkov v zgodnji fazi razvoja, ko rak še ni prerasel črevesne stene in so načini zdravljenja enostavni in uspešni. Na leto pri nas za to obliko raka zboli okoli 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Vsaj 17.

Morda se vam zdi, da so testenine le različno veliki polžki in špageti … Vendar je poznanih več kot 600 oblik testenin – od gladkih dolgih testenin, votlih, cevastih do školjkastih, mini jušnih testenin in nadevanih/polnjenih testenin. Nekaterih izmed teh ni mogoče narediti ročno. So pač iznajdba po industrializaciji vsega našega življenja. Že pri izdelavi špagetov bi se mučili brez ustreznega strojčka, medtem ko je izdelava rezancev in metuljčkov izvedljiva doma brez posebnih pripomočkov.

Nenadzorovano uhajanje urina (urinska inkontinenca) je zdravstvena motnja, ki pesti od pet do deset odstotkov prebivalstva. Velika večina med njimi je žensk, ki so starejše od šestdeset let. Urin pogosteje uhaja ženskam, ki so rodile težke otroke in imajo tudi sicer previsoko telesno težo.

»Malo je motenj, ki bi bile tako neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja. Hkrati pa vemo, da ljudje, ki jih inkontinenca prizadene, o tem še vedno neradi govorijo. Tudi zdravnika navadno obiščejo šele, ko se stanje zelo poslabša,« je začela mag. Gabrijela Starc, viš. fiziot. in univ. dipl. org. dela v pokoju, ki je trenutno predsednica Združenja fizioterapevtov Slovenije. Že dolga leta vodi kondicijsko vadbo in jogo za starejše, kjer ves čas delajo tudi vaje, ki krepijo mišice medeničnega dna.

Aprila leta 2011 se je prvim timom družinskih ambulant pridružila diplomirana medicinska sestra in nastale so referenčne ambulante. Vsak pacient po 30. letu je povabljen na preventivni pregled, kronični bolniki pa imajo redni »abonma« z vsemi potrebnimi preiskavami, ki ohranjajo bolezen pod nadzorom. Do konca leta 2017 naj bi po načrtih ministrstva za zdravje na ta način delale že vse ambulante družinske medicine.

Referenčne ambulante je skupaj s sodelavci zasnovala izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., zdravnica družinske medicine, namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Ljubljana. Ugotavlja, da je za ocene učinkov nove organizacije dela na zdravje prebivalstva še prezgodaj. Na neki način imamo kroničnih bolnikov celo več kot prej, vendar je to zato, ker se marsikdo ob prvem obisku referenčne ambulante zdravstvenih težav niti ne zaveda. »Pridejo zdravi in odidejo bolni, to je največja težava referenčnih ambulant.«

Verjetno ste opazili, da smo leto začeli z vadbo, ki jo razvijamo iz vsakodnevnega gibanja. Po tem vzorcu tudi nadaljujemo. Tisti, ki ne marajo športne vadbe in dodatnega razgibavanja, si bodo ob predstavljenem morda premislili in z nami poskusili izvesti kakšno vajo. Spodbuda velja. 

Prednost današnjih vaj je, da jih je mogoče izvajati kjer koli. Razvijajo predvsem ravnotežje in tudi moč. Pa tudi notranja trdnost in odločenost nadaljevati vadbo se pri večini – ob hitrih in dobrih rezultatih – okrepi. Mnogi ljudje zmotno mislijo, da je za ravnotežje treba imeti ogromno moči. Trditev bodo hitro zanikali vsi tisti, ki so bili dovolj vztrajni in se preizkusili s treningom ravnotežja.

Slabšanje sluha ni povezano le s starostjo, pač pa imajo težave s sluhom ljudje vseh starosti, v zadnjem času žal vse več mladih. Res pa je največ starostne naglušnosti, saj ima skoraj polovica starejših od 65 let težave s sluhom. Vendar pa jih veliko manj uporablja slušni aparat, ki te težave znatno omili.

Naglušnost močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo čim prej. Ne gre namreč le za to, da nekdo slabše sliši, pač pa da sliši govorjenje, a povedanega ne razume. Vzrok za to je, da slabše zaznava predvsem zvoke visokih frekvenc, tako ne sliši zvonjenja telefona, presliši budilko, ne sliši ptičjega petja. Dogaja se, da viša glasnost televizijskega in radijskega sprejemnika, saj ne zmore slediti vsebini, v družbi pogosto prosi sogovornika, naj povedano ponovi … Zdaj je že skrajni čas, da o težavah obvesti osebnega zdravnika, ki mu bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Naglušnost je namreč težava, ki ne mine, pač pa se z leti le še slabša. Če je vzrok zanjo v sluhovodu ali srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, saj je okvarjen prevodni in ojačalni del slušnega organa. V nekaterih primerih je mogoče te vrste naglušnosti odpraviti z zdravljenjem ali operacijo.

Prehodne plašče smo včasih imenovali kar »balonarji«. So pravšnji za čas, ko je zjutraj še hladno, ter nenadomestljivi ob deževnih dneh in hitrih spremembah vremena.

• Letošnji pomladni plašč je krojen ravno ali v obliki črke A. Sega do kolen, lahko ima ovratnik ali pa ne, je iz zanimivih tkanin ter pestrih barv. Lahko ga nosite čez dan, odlično pa bo dopolnil tudi obleko za kakšno posebno priložnost.

Lahko pa plašč predstavlja večno klasiko, ki ne gre nikoli iz mode.

• Klasičen balonski plašč ima vse tipične značilnosti, zavezuje se s pasom, ima okrasne gumbe, širši kroj, sedlast poudarek na ramenih in stranske poudarjene žepe. Obstaja veliko različic: prvi je poseben zaradi svoje dolžine in tkanine, ki spominja na brokat, nima gumbov in ga lahko »zapnemo« samo s pasom. Bolj uporabna sta naslednja dva na sliki, dvoredno zapenjanje je podrobnost, ki je primerna za vitkejše postave.