-
Ali ste že kdaj pomislili, kako uporaben športni pripomoček je lahko navadno poleno? Učinkovito nadomesti tudi masažne valjčke za roke in noge. In še eno čudovito odliko ima ta športno-masažni pripomoček: nič ne stane.
Za vadbo uporabite dve manjši poleni ali le eno daljše. Moje priporočilo je, da uporabite dve, da vam bosta pomagali uriti občutke otipa in ravnotežje ter koordinacijo gibanja. Za tiste z občutljivejšimi stopali in dlanmi droben nasvet: da bo masaža prijetnejša, ovijte poleno z brisačo in povaljajte s stopali ali dlanmi po polenu, kolikor vam prija.
Obrabe hrbtenice ne moremo ustaviti
Hrbtenico začne načenjati obraba že po puberteti. Najbolj trpijo blažilniki med vretenci – medvretenčne ploščice. Nič čudnega torej, da že v tridesetih in štiridesetih letih marsikoga pošteno »uščipne« v križu. Proces obrabe nato nezadržno napreduje. Ne moremo ga ustaviti, pravi prof. dr. Rok Vengust, dr. med., z Ortopedske klinike UKC Ljubljana. Hrbtenici lahko pomagamo le z dobro mišično oporo in gibanjem.
Strokovnjak ne okleva z odgovorom na vprašanje, ali hrbtenici bolj škoduje gibanje ali sedenje. »Vsekakor sedenje. Pri sedenju so obremenitve v hrbtenici, še posebej če sedimo nepravilno (brez naslona za ledveno hrbtenico), tolikšne, kot če bi dvigovali petkilogramsko utež. Sedenje precej obremeni hrbtenico, da ne govorim o statičnih obremenitvah mišic.« Njegov recept proti težavam s križem je torej gibanje.
Kdor uživa fižol, je gibčnejši!
Fižol je bil v naši mladosti pogosto na jedilniku v vseh mogočih kulinaričnih izvedbah. Seveda takrat o njem nismo govorili kot o rastlinskem viru beljakovin, ki so za življenje nujno potrebne. A bolj kot je standard rasel, manj fižola smo pojedli in tudi vse bolj smo nanj gledali zviška. Marsikdo raje uporablja sojo in čičeriko ali še kaj bolj eksotičnega ...
Navadni fižol (lat. Phaseolus vulgaris) spada v družino metuljnic (lat. Fabaceae) in je darilo Indijancev. V starem svetu od Himalaje do Sredozemlja so poznali druge rodove stročnic, med njimi bob, lečo, sojo in čičerko. Pridelovali so jih že več tisoč let pred našim štetjem. V starem Egiptu in antični Grčiji pa so kot fižol označevali bob (lat. Vicia faba), ki je fižolov sorodnik in se je že pred našim štetjem razširil prek Alp po vsej Evropi. V Evropi smo fižol spoznali šele leta 1542, dobrega pol stoletja po odkritju Amerike. V habsburški monarhiji, kamor je spadalo tudi ozemlje naše države, se je razširil v 17. stoletju, toda največ je za njegovo priljubljenost naredila cesarica Marija Terezija skoraj stoletje pozneje. Podobno kot krompir je tudi fižol ljudske množice rešil pred lakoto.
S spomini do boljšega spomina, četrtič
Kadar nastopijo težave s spominom, si poskušajmo pomagati najprej sami. V obliki dnevnika si zapisujemo, kdaj nastopajo težave, kaj pozabljamo, kako pogosto, v katerih časovnih obdobjih, morda po slabše prespani noči ali v stresnih situacijah, med katere spadajo tudi čustveni pretresi: razočaranja, izgube bližnjih, včasih tudi depresivna stanja.
Če izgubljanje spomina otežuje vsakodnevno življenje, je treba poiskati strokovno pomoč pri svojem zdravniku. Prej ko se odločite za ta korak, več je možnosti, da sebi in svojim bližnjim olajšate življenje. Nikoli, res nikoli pa ne vrzite puške v koruzo.
-
Strokovnjaki ocenjujejo, da starostna naglušnost (presbiakuza) doleti okoli dve tretjini starejših nad 70 let in že kar štiri petine tistih nad 85. letom. Glede na to, da je starejšega prebivalstva vse več, to ni zanemarljivo dejstvo. Slušni aparat je pripomoček, ki jim lahko pomaga ohranjati kakovost življenja.
Danes je vse več starejših še vedno dejavnih, a ne le zaradi podaljševanja delovne dobe, ampak tudi zato, ker je aktivna in zdrava starost nekaj, po čemer danes vsi vse bolj stremimo.
Prijateljev ne moremo dati naglas
-
Ogrejmo mišice in sklepe
Gel Chili hot vsebuje izvleček paprike in olje sivke. Pospešuje prekrvitev kože in kožo ogreje, zato je namenjen masaži mišic in sklepov (roke, noge, kolena, zapestja, hrbet, vrat, ramena, komolci). Gel lahko nanesete večkrat dnevno na želeno mesto, vendar pa pri vsakomer deluje nekoliko drugače. Nekdo občuti več toplote po nanosu, nekdo drug pa manj, a v obeh primerih gel deluje pozitivno. Na voljo je v lekarnah in prodajalnah DM. Več informacij na: www.bitax.si ali na tel. št.: 01 544 38 33.
-
Srce je motor našega telesa, vendar moramo vestno skrbeti zanj. A zaradi nezdravega načina življenja ima še veliko preveč ljudi resne težave z boleznimi srca in žilja, zato prezgodaj umirajo. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so visok krvni tlak, previsoke vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi, kajenje, pomanjkanje telesne dejavnosti, nezdrava prehrana, stres in drugi.
Slovenija je uspešna na področju preprečevanja bolezni srca in ožilja in je na dobri poti, da do leta 2025 kar za četrtino zmanjša prezgodnjo umrljivost, smo slišali na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Vendar pa bi lahko z malo truda in nekoliko zdrave pameti škodljive vsakdanje vzorce zamenjali z zdravimi in bi naše telo dobilo tisto, kar potrebuje, ne pa nečesa, kar mu škoduje.
-
Verjetno ga ni med nami, ki ne bi vsaj občasno imel težav z grlom. Saj poznate tisti zoprni občutek: usta so suha, žrelo peče, pri požiranju tudi boli, glas postaja hripav, lahko se pojavi suh in dražeč kašelj. Najpogosteje so ti znaki posledica vnetja zgornjih dihal. Lahko pa so vzroki tudi drugje.
Hripavost in praskanje po grlu se ne pojavljata le zaradi prehladov. Sluznica grla in žrela je lahko razdražena zaradi preobremenitve in napenjanja glasilk, na primer, kadar dolgo in preveč glasno govorimo ali veliko pojemo. Dolgotrajno in pogosto kajenje seveda vpliva na stanje grla. Če imamo zamašen nos, ne gre drugače, kot da dihamo skozi usta in tako izsušujemo sluznico. Tudi suh zrak v prostoru, v katerem je vključeno gretje ali klimatska naprava, zelo izsuši sluznico grla. Izsušena sluznica v ustih, ali povedano po domače, suha usta pa vplivajo tudi na žrelo, saj težko požiramo, ob tem pa se pojavi slab zadah.
Pogovor o samomoru, skrb in povezovanje
Slovenija še vedno spada med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč opažajo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Število samomorov se je povečalo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar je opozarjalo tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora.
Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk). Opazne so razlike med regijami, več samomorov je na vzhodu države, lani jih je bilo največ v koroški regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenskega centra za raziskovanje samomora z Inštituta Andrej Marušič, Slovenskega združenja za preprečevanje samomora in Nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA opozarjajo, da predstavlja samomor velik javnozdravstveni problem. Od leta 1999 do 2015 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 11.677 ljudi (9.133 moških in 2.544 žensk). Vsak samomor ali poskus samomora se odraža na večjem številu posameznikov, po nekaterih ocenah čuti hude posledice okrog šest ljudi, kar pomeni približno 2.500 ljudi letno.
-
Ustna higiena je pomemben temelj varovanja zdravja zob, ustne votline in zdravja sploh. Nanjo v zrelih letih nikakor ne smemo pozabiti, ampak jo moramo še okrepiti, nam je povedala ustna higieničarka Špela Blažič iz Dentalnega centra Clarus. Nega v okolici protetičnih nadomestkov je še zahtevnejša in vpliva tudi na to, kako dolgo bomo le-te lahko uporabljali.
Strokovnjakinja ugotavlja, da je zavedanje o pomenu temeljite ustne higiene v vseh življenjskih obdobjih vedno boljše. Manj je tistih, ki menijo, da je izguba zob v starosti nekaj povsem normalnega. »Vsak od nas si želi, da bi ohranil zobe do konca življenja,« pravi in je prepričana, da bodo zobne proteze nekoč dejansko postale redkost.
