-
Jetra so naš glavni presnovni organ, ki se neprenehoma trudi z gradnjo, recikliranjem in čiščenjem v telesu. Delo je še toliko težje, če telo pogosto preobremenjujemo z mastno hrano, alkoholom in številnimi kemičnimi snovmi (zdravili in strupi iz okolja). Zveni znano? K sreči imajo jetra izjemno možnost obnove, vendar jim moramo pri tem pomagati. Začetek leta je dober čas za nekatere spremembe.
Kadar se v jetrnih celicah zaradi nepravilne presnove nakopičijo maščobe, govorimo o jetrni zamaščenosti. Lahko jo povzročijo čezmerna teža, sladkorna bolezen, visoke ravni trigliceridov v krvi, čezmerno pitje alkohola, visok krvni tlak pa tudi preveč vitamina A ali pa nekatera zdravila.
-
Da ne bi zboleli
Strokovnjaki Inštituta za javno zdravje svetujejo, kako zmanjšamo tveganje za gripo in okužbe dihal. Priporočajo vsakodnevno gibanje. Če je le mogoče, se vsak dan sprehodimo na svežem zraku. Po svojih zmožnostih se ukvarjajmo s kakršno koli obliko rekreacije, ki izboljšuje telesno zmogljivost in krepi naš imunski sistem.
Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo s sadjem in zelenjavo. Priporočljivo je prezračevanje prostorov večkrat na dan, če je le mogoče, se ne zadržujmo v zakajenih prostorih.
Osredotočimo se na tukaj in zdaj
V vsakodnevnem življenju se pogosto zgodi, da se ne zavedamo zares sedanjega trenutka. Razmišljamo o preteklih dogodkih ali se v mislih ukvarjamo s tem, kaj nas čaka v prihodnosti. Če pa nismo osredotočeni na sedanjost, se na stresne dogodke pogosto odzovemo avtomatično in brez zavestnega razmisleka, kar ne prinaša pozitivnih učinkov, pač pa vodi v tesnobo, izgorelost ali depresivnost. Takemu stanju se lahko izognemo s pomočjo programov čuječnosti, ki temeljijo na prepoznavanju ustaljenih, a neustreznih vzorcev mišljenja in vedenja ter spodbujajo osredotočenost na trenutek tukaj in zdaj brez vrednotenja in presoje.
-
Morda ji namenimo manj pozornosti kot delovanju možganov ali srcu, a prebava je pomemben del zdravja in dobrega počutja. Če ne skrbimo zanjo, nas tudi hitro opozori – z zaprtostjo, drisko, napenjanjem in še kakšnim včasih zelo bolečim znakom.
Prim. doc. dr. Davorina Petek, dr. med., specialistka družinske medicine, iz Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani nas je opozorila, da se prebavila začnejo že v ustih in da je za dobro prebavo pomembna celo skrb za zobovje. »Pri starejših so različne bolezni ustne votline, predvsem pa zob, lahko povezane s slabo prebavo, saj se tukaj vse začne. Hrano zgrizemo, navlažimo in potem se pomika naprej. Pri starejših ljudeh, ki nimajo zob ali pa ne morejo gristi, se lahko razvije celo delna ali vsesplošna nedohranjenost, ker hrana ni ustrezno pripravljena za pot skozi nižja prebavila. Vsekakor je treba hrano za lažjo pot navzdol dobro prežvečiti, jesti in piti počasi ter v manjših obrokih.
-
Sproščenost in moč gresta vedno z roko v roki, zato se jima bomo tokrat najbolj posvetili. Oboje bomo še zelo potrebovali, da bomo lahko uravnotežili svoje življenje.
Preden začnete izvajati vaje, nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite ter zaokrožite z boki in vsem telesom v eno in nato še v drugo stran.
Ogrevanje v paru (slika 1) je nadaljevanje iz prejšnje številke. Predlagam, da ponovite vse vaje in da ste pozorni na prehajanja med obremenitvami iz pravilnega začetnega položaja v izpadni korak. Preobremenitev nog boste začutili najprej v sklepih in šele kasneje v mišicah.
-
Kaj praznike loči od navadnih dni? Medsebojno povezovanje, druženje in ... hrana. V preteklosti so naši predniki strogo ločili hrano za navadni petek in tisto za svétek, kot so rekli nedelji in drugim praznikom. Tega se tudi sama živo spominjam: za božič je bila vedno svinjska pečenka, juha (z rezanci) je bila goveja. Za novo leto pa smo cvrli piščančje meso.
Kaj pa naj bo na letošnji praznični mizi, če upoštevamo nedavne trditve Svetovne zdravstvene organizacije o škodljivosti predelanega rdečega mesa? Morda pa je bila objava raziskave dobro premišljena in zrežirana s točno določenim učinkom. Raziskovalci namreč niso sporočili, od kod je bilo meso, kako so živali redili ... Obstajajo študije o različni vsebnosti snovi v mesu pašne živine in tiste iz intenzivne prireje in o različni količini hranilnih snovi med obema kategorijama. Take primerjalne raziskave so delali tudi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in so dostopne javnosti.
-
Ehinacejo (Echinacea purpurea) bolj poznamo pod imenom ameriški ali škrlatni slamnik, je pa verjetno najbolj raziskana rastlina na svetu. Pripravki iz nje so zelo iskani zlasti v hladnejših mesecih, ko so najdejavnejši mikrobi vseh vrst, ki povzročajo različna prehladna obolenja. Rastlina namreč vsebuje učinkovine, ki povečujejo odpornost in delujejo protibakterijsko ter tako preprečujejo okužbo, če pa že zbolimo, pa občutno lajšajo prehladna obolenja in celo gripo.
Učinkovitost ehinaceje je že pred šestimi desetletji odkril švicarski pionir naravnega zdravljenja Alfred Vogel, s to izjemno zdravilno rastlino pa ga je na potovanju po ZDA seznanilo indijansko pleme. Voglovi nasledniki pripravke še vedno izdelujejo tako, kot jih je on: za farmacevtsko standardizirani alkoholni izvleček uporabijo celotno svežo rastlino iz lastne in biološko kontrolirane pridelave. Uporaba zgornjega dela rastline skupaj s koreninami prispeva k boljši učinkovitosti zdravila Echinaforce. Raziskave na Škotskem so pokazale, da spodbudi prilagojen imunski odziv. Bolj ko smo obremenjeni, pod stresom ali nam primanjkuje spanja, kar običajno vodi k slabši odpornosti, močneje bo učinkovalo. Z jemanjem pripravka iz škrlatnega slamnika omilimo bolezenske znake, izboljšamo zdravljenje in celo izboljšamo odpornost organizma. Tako ob koncu viroze ne bomo le brez bolezenskih znakov, temveč bo naš sistem celo okrepljen, kar zmanjša možnost, da bi kmalu ponovno zboleli.
-
ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO
Ljubljančanko Slavko Rozman govorica izdaja, da je po rodu Dolenjka, čeprav že od leta 1962 živi v Ljubljani. Za sabo ima hude preizkušnje, najprej je zbolela ona, se po daljšem času pozdravila, potem je zbolel še njen mož. Prestane bolečine in trpljenje pa so ju tudi veliko naučile, predvsem pa so zelo povezale družino. Ponosna je na sina Primoža, na hčer Ksenijo in na štiri vnuke. Na preobrazbo pa se je prijavila, ker že dolga leta nosi enako pričesko, zato si je želela spremembo.
Mala žleza povzroča velike težave
Trebušna slinavka je žleza podolgovate oblike, ki leži za želodcem in debelim črevesom. Njena vloga je izločanje hormonov v kri (inzulin) ter izločanje prebavnih sokov (encimov) v dvanajstnik. Značilne bolezni pri delovanju žleze so sladkorna bolezen, akutno in kronično vnetje ter rak trebušne slinavke.
Ob nenadni in zelo močni bolečini v zgornjem delu trebuha, ki seva v hrbet in se okrepi ob premikanju, spremljajo jo slabost in bruhanje, vročina, včasih tudi modrice na koži trebuha, lahko posumimo na vnetje trebušne slinavke (akutni pankreatitis). Prebavni encimi, ki sicer potujejo v dvanajstnik, se razgrajujejo že v žlezi, zato ne deluje več dobro. Najpogostejša vzroka so žolčni kamni ali pa pretirano pitje alkohola (daljše obdobje). Bolnik mora v bolnišnico, kjer ga postijo in prejema ustrezna zdravila. Vnetje trebušne slinavke se redko razvije v hudo obliko, sicer pa se uspešno pozdravi.
-
Pljučnica je lahko usodna
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije spada pnevmokokna pljučnica med deset najpomembnejših vzrokov za smrtnost na svetu, čeprav jo je mogoče učinkovito preprečiti s cepljenjem. Za okužbe s pnevmokoki so najdovzetnejši majhni otroci, kronični bolniki in starejši ljudje, pri katerih je lahko pljučnica usodna.
Pnevmokoki so bakterije, ki jih ima v nosno-žrelni sluznici večina ljudi. Ne povzročajo težav, dokler se pod določenimi pogoji bakterije ne aktivirajo in ne povzročijo okužbe – vnetja dihalnih poti (sapnika in bronhijev), vnetja obnosnih votlin ter pnevmokokne pljučnice. Pri tej pride do vnetja v pljučih, zaradi katerega se pljučni mehurčki napolnijo s tekočino ali gnojem, kar povzroči nenadno visoko vročino, kašelj, mrzlico, pospešeno in oteženo dihanje, pospešen srčni utrip ter zbadajočo bolečino v prsnem košu. Pri starejših pride pogosteje do zapletov in celo smrti.
