-
Kljub pozitivnim ocenam o upadanju smrtnosti pri srčno-žilnih bolezni pa strokovnjaki ocenjujejo, da se zadnji dve leti krivulja spet obrača. Zato moramo ožilje čim bolj varovati in preprečevati nastajanje zapor, saj lahko hitro pride do neljubih dogodkov.
Žile s starostjo izgubljajo prožnost, zato se povečuje tveganje za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih zapletov. Togost (v tujini je uveljavljen izraz arterial stiffnes) se ocenjuje z meritvijo hitrosti pulznega vala. Utripi srca povzročajo neprestano raztezanje vlaken v stenah žil. Ali povedano drugače – ob krčenju srce požene kri v arterijo, kar povzroči t. i. pulzni val. Čim elastičnejša oziroma prožnejša je žila, počasnejši bo naval krvi, in obratno: bolj kot je toga, večja je hitrost pulznega vala (kri se kar odbije od žilne stene), kar povzroči okvaro na žilni steni.
-
Danica Stražar, upokojena profesorica zdravstvene vzgoje, po govorici ne more skriti, da izhaja iz Savinjske doline, čeprav že več kot štirideset let živi blizu Domžal, zaposlena pa je bila v Ljubljani. Naša naročnica je, odkar se je pred osmimi leti upokojila. Že zaradi službe je bila vedno urejena in na to pazi še danes. Z veseljem pa je sprejela našo ponudbo, da dobi kak koristen nasvet še od strokovnjakinj za pričesko in ličenje.
Izhaja iz Braslovč iz kmečke družine s štirimi otroki in v mladosti si je marsikateri dinar – pa tudi žulj – prislužila z obiranjem hmelja. V Ljubljano je prišla kot mlada medicinska sestra in se zaposlila na onkološkem inštitutu. Vedoželjna kot je bila, je ob delu zaključila višjo zdravstveno šolo za medicinske sestre in se pridružila patronažni službi. Kar petindvajset let je delala na terenu, ob tem pa je še dobro desetletje vodila enoto patronažnega varstva.
-
Kako živeti z rakom prostate
Rak prostate je že nekaj let najpogostejši rak pri moških, saj vsako leto odkrijejo blizu 1500 novih bolnikov. Eden glavnih dejavnikov tveganja (poleg genske nagnjenosti) je staranje, ki povzroča rast prostate. Povečana prostata je vzrok številnih neprijetnih težav z uriniranjem, medtem ko rak, ki se razvija precej počasi, vsaj na začetku ne povzroča nobenih bolezenskih znakov. Sčasoma pa se razširi na kosti, kar povzroča hude bolečine. Zato strokovnjaki svetujejo moškim, da pri družinskem zdravniku preverjajo vrednost beljakovine PSA (za prostato tipičen antigen) v krvi in pri povišanih vrednostih obiščejo specialista. Pregled prostate res ni najbolj prijeten, vendar naj to ne bo vzrok, da moški ne bi prišli k urologu. Prej ko raka odkrijejo, laže in uspešnejše ga zdravijo.
-
Mednarodna Kneippova zveza vsako leto izbere moto, katerega pomen uporabijo pri društvenih dejavnostih. Za letos je malo nenavaden izbor, a toliko primernejši za današnji čas: work and balance (delo in ravnotežje).
Work – delo, ki nas spremlja v službi pa tudi v prostem času, bi bilo treba pripraviti tako, da bi nas čim manj obremenjevalo.
Balance – ravnotežje, ravnovesje ali usklajenost so pojmi, ki nam ponazarjajo tehtnico z dvema skodelicama, akrobata na vrvi, ki lovi ravnotežje, pa tudi pohodnika po nevarni strmini ali otroke na gugalnicah. Ravnotežje se ob najmanjšem gibu poruši, vedno znova ga je treba uravnavati. Ko se tehtnica nagne v eno stran, jo je treba na drugi izravnavati. Vzdrževati ravnotežje je še kako aktivna dejavnost. Gre za izravnavo dveh skrajnosti, dveh nasprotij.
-
Znanstveno je potrjeno, da barve na krožniku vplivajo na sprejemanje hrane in počutje, torej imajo dvojni pomen: najprej so barve snovi, ki v človekovem telesu opravljajo enako nalogo kot pri rastlinah, ki jih ščitijo. Vplivajo pa tudi na naše psihično in tudi na fizično počutje. Če želimo živeti v skladu z naravo, potem moramo prisluhniti tudi barvam narave.
Naravna barvila živil so bioaktivne snovi, fitokemikalije v kožici in mesu rastlin. Pripomorejo k zdravi rasti in boljšemu preživetju rastlin, odganjajo namreč škodljive plenilce, bakterije in viruse, ščitijo pred škodljivim vplivom sončnih žarkov, privabljajo ptice in žuželke, da jih oprašijo in raznesejo semena.
-
Marsikatero posušeno jušno zakuho je mogoče kupiti v trgovini, včasih pa je dobro, da jo pripravimo po kakšnem starem domačem receptu. Z jušnimi zakuhami in vložki juho popestrimo, jo zgostimo, obogatimo in po potrebi mimogrede spremenimo v krepko enolončnico.
Najprej razjasnimo osnovne pojme: jušne zakuhe zakuhamo v juho, kar pomeni, da jih v surovi obliki vstavimo v vrelo bistro juho in kuhamo nad šibkim ognjem nekaj minut. Navadno gre za testo – mešanico jajc in moke ali zdroba.
Jušni vložki so nasprotno že pripravljeni, skuhani ali pečeni, in jih damo v kuhano juho šele na krožniku. Med njimi so otrokom najbolj znane zlate kroglice oz. testeni grah, odraslim predvsem trakovi palačink (fritati), ki imenitno obogatijo vsako bistro juho.
Hripavosti ne povzroči le kričanje
Težave, kot so kašelj, hripavost in draženje v žrelu, so najpogosteje posledica prehlada, a če trajajo predolgo, moramo pomisliti tudi na druge možnosti in obiskati zdravnika. Mi smo obiskali specialistko otorinolaringologinjo in svetnico prof. dr. Ireno Hočevar Boltežar, dr. med. Opozorila je, da imunska obramba pri starejših ljudeh deluje nekoliko slabše, zato se okužbe zgornjih dihal pogosteje zapletejo, večje je lahko tudi tveganje raka na grlu ali žrelu.
Okužbam zgornjih dihal in žrela se težko izognemo. Zaradi njih v Sloveniji pomoč pri družinskem zdravniku poišče okoli 400 tisoč ljudi na leto. Kadar se vnetje žrela, ki ga okužba povzroči, ponavlja (na primer vnetja mandeljnov) ali zaplete (na primer z ognojkom), nas osebni zdravnik napoti k specialistu otorinolaringologu.
-
Do sprememb na nohtih lahko pride zaradi različnih vzrokov. Glivične okužbe so lahko navidezno podobne različnim obolenjem, zato je dobro obiskati dermatologa, ki bo predpisal najučinkovitejše zdravljenje.
Nohti so rožene tvorbe, ki jih sestavlja prozorna nohtna plošča in so obdani s kožno gubo oz. kutikulo. Nohti na rokah rastejo hitreje – približno od 0,5 do 1 milimetra na teden, na nogah pa počasneje – od 0,2 do 0,5 milimetra na teden. Pri starejših osebah rastejo počasneje. Na hitrost rasti in čvrstost nohtov vplivata tudi delovanje ščitnice in splošna prehranjenost organizma.
-
Na vprašanje, kakšen je pravi moški, bi morda odgovorili, da je odločen, samozavesten, pogumen, iskren, odgovoren, prijazen itn. Pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije in Zvezi društev za boj proti raku pa pravijo, da pravi moški skrbi za svoje zdravje in se ne obotavlja predolgo z obiskom zdravnika. Če bi bilo takih Slovencev več, morda ne bi bili med tistimi evropskimi državami, pri katerih je umrljivost zaradi raka pri moških največja.
Med moškimi in ženskami ostaja razlika v načinu razmišljanja in odzivanju na neko težavo, ugotavlja predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med.: »Moškim je – seveda so tudi izjeme – večinoma težko priznati, da so kdaj ranljivi, in se težje odločijo za pregled pri zdravniku. Včasih pridejo šele, ko je bolezen že močno napredovala.«
Pecilni prašek in druga vzhajalna sredstva
Kvas, pecilni prašek, kislo testo, jedilna soda in vinski kamen so najuporabnejša vzhajalna sredstva, brez katerih ni ne krofov ne mišk, velikonočne potice in kruha ali jogurtovega peciva za nedeljski poobedek. Pa veste, v čem se te snovi razlikujejo?
Kruh, kot ga poznamo pri nas, je praviloma vedno iz kvašenega testa, to je iz moke, vode, soli in kvasa. Poznamo sveži kvas, ki ga kupimo v kockah po 42 g, in suhi kvas v vrečicah po 7 g. Ali ste se kdaj vprašali, kaj točno je kvas? To so kvasovke iz rodu Saccharomyces cerevisiae, mikroskopsko majhna bitja, ki se ob ustrezni toploti, hrani in vodi ter času lepo namnožijo in pri tem ustvarjajo plin. Točno tisti, ki rahlja kvašeno testo in ga napihne, čemur rečemo, da testo vzhaja. Kvasovke moramo ohraniti žive, le tako lahko opravijo svojo nalogo. To pomeni, da testo zamesimo z mlačno tekočino, katere temperatura ne preseže 40 stopinj. Ob višji zračni vlagi, če recimo testo med vzhajanjem pokrijemo z mokro krpo, so kvasovke živahnejše.
