-
»Zdravje je največ, kar imamo. Žal se tega pogosto zavemo šele, ko zbolimo,« pravi upokojena zdravnica mag. Božena Skalicky Kuhelj, dr. med., specialistka splošne medicine, ki že osem let vodi Sekcijo upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva.
Znano je, da vsak drugi prebivalec Slovenije umre zaradi bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, pljučna embolija itd.), vsak peti zaradi raka in vsak dvanajsti zaradi bolezni dihal (predvsem pljučnice). Kar četrtina ljudi v Sloveniji umre zaradi naštetih treh bolezni. »To so največkrat nepotrebne in prezgodnje smrti, ki bi se jim lahko izognili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Ti pa so predvsem kajenje, previsoka telesna teža, preveč maščob in soli v prehrani, pretirano pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, premalo počitka in preveč stresno življenje,« je nadaljevala in dodala, da nikoli ni prepozno začeti živeti zdravo.
Do zdravja po Kneippovih načelih
Duhovnik Sebastian Kneipp spada med pomembnejše osebnosti svojega časa na območju osrednje Evrope. Razvil je naravno obliko zdravilstva, ki vključuje zdrav način življenja, prehrane in zdravljenje z blago delujočimi rastlinami in vodo. Zeliščne kopeli delujejo na podlagi fizikalnih dražljajev tople in hladne vode: hladne kopeli krčijo krvne žile v koži, tople jih širijo, kar vpliva na znižanje krvnega tlaka in povečanje srčnega utripa. Blagodejne snovi v rastlinah pa se vpijejo skozi kožo ali vstopijo v telo po dihalnih poteh in blagodejno učinkujejo na organizem.
Praznična pogostitev – tudi za mlajše
Nikakršne težave ni za hitro pogostitev gostov: hlebec kruha, salama, kos sira in malo oljk ter topel čaj ali kuhano vino. Iznajdljivi pa lahko preizkusite katero izmed mojih preprostih in preverjenih idej. Nekaj izmed njih lahko zlahka pripravijo tudi vnuki, sami ali z vašo pomočjo, navdušile pa bodo tudi morebitne mlajše goste.
Kruh je velikokrat osnova preproste pogostitve, zato je med prazniki smiselno imeti vsaj hlebček kruha v zamrzovalniku, še bolje drobno pekovsko pecivo, ki ga v nekaj minutah odtalimo v mikrovalovni pečici ali v približno pol ure v običajni pečici. Na sobni temperaturi se tali kakšno uro – odvisno od debeline in gostote kruha.
-
KO NE ZMOREMO SAMI
Ob nepričakovanem dogodku, kot sta padec in zlom kolka, ali pa zaradi postopnega poslabšanja stanja se kronični bolnik lahko znajde v položaju, ko vse težje poskrbi zase in potrebuje pomoč. Medicinska sestra Svetlana Novak iz Druge asistence, ki ponuja dolgotrajno zdravstveno oskrbo na domu, nam je pomagala z nekaj nasveti, za kaj vse je treba poskrbeti, če želimo kljub bolezni ostati doma oziroma če doma skrbimo za svojca.
Prijazen prostor. Pomembno je, da ima bolnik prostor, do katerega ni večjih ovir, kot so stopnice ali preozka vrata. Prostor mora biti dovolj osvetljen in ne prenatrpan (nepotrebne omare lahko odstranimo), dovolj odprt, da ga lahko prezračimo, in seveda zadosti ogrevan ali ohlajen. Dobro je, da je blizu prostorov, v katerih so tudi drugi družinski člani, tako bolnik ni izločen iz dogajanja.
-
Roman Košale ima čebelnjak v Starih Žagah na območju Kočevskega roga, zato se mu pogosto zgodi, da ga »obiščejo« tudi medvedi in poškodujejo panje. Kljub tej nevarnosti pa ne odneha, saj so v tistih odročnih krajih pogoji za čebelarstvo najboljši: različna zelišča ter bogat sestoj drevesnih vrst – od lip, ki lepo medijo, do znamenite roške jelke – omogočajo, da ima med ogromno zdravilnih vsebin ter prav posebno bogato aromo. S čistim in povsem naravnim medom so ga zdravili že njegovi starši, ko se je boril z astmo in drugimi boleznimi. Tako zaupa medu in se mu posveča z vsem srcem, narava pa mu vrača.
-
Prednovoletni čas je za vsakogar med nami posebno doživetje. Prav je, da ga polepšamo tudi z izbranimi oblačili, ki so lahko zelo posebna, unikatna, ali pa iz povsem vsakdanje obleke naredimo nekaj posebnega. Pomembneje kot izbrati drago oblačilo je izbrati tako, v katerem se boste dobro počutili in vam bo kar najbolje pristajalo. Da smo urejeni in elegantni, ni treba zapraviti celega premoženja, temveč skrbno izbrati in sestaviti kombinacijo oblačil ter jih popestriti z ustreznimi dodatki.
Treba je kritično oceniti, kakšen model bo najustreznejši, kakšno dolžino krila ali obleke izbrati in kako pokriti najbolj izpostavljene dele telesa. Pomembna pa je tudi izbira barv.
-
Koža je naš največji organ, ki se stara podobno kot druga tkiva, bogata z vezivom: hrustanec, krvožilni sistem in kosti. Z zunanjim videzom komuniciramo z okolico, zato je zdrav in mladosten videz pomemben za samopodobo in samozavest. Žal pa so prvi znaki staranja pogosto vidni prav na koži.
Na staranje kože vplivajo genski zapis in različni zunanji dejavniki, predvsem kajenje, uživanje alkohola, prekomerno izpostavljanje UV-žarkom (sončni žarki in solarij) ter stres.
Zrela koža je v primerjavi z mlado kožo tanjša in bolj suha. Z leti se zmanjšuje količina kolagena in elastičnih vlaken v koži. Manj je tudi hialuronske kisline, kislega polisaharida, ki tvori večino zunajceličnega matriksa, v katerem ležijo kolagenska in elastična vlakna, ter veže vodo. Zato postane koža tanjša, manj napeta in povešena. Pojavijo se tudi različno globoke statične gube. Zmanjša se tvorba maščob v koži, predvsem ceramidov, in posledično je okrnjena zaščitna lipidna dvoslojna plast v roženi plasti povrhnjice. Koža postane zato občutljivejša za zunanje dražljaje in bolj izsušena.
-
Papirnati (in včasih nečitljivi) recepti za zdravila se že novembra delno poslavljajo. Nadomestili jih bodo elektronski. To pomeni, da bomo v lekarno po predpisana zdravila odslej lahko prihajali le s kartico zdravstvenega zavarovanja. Za preglede pri specialistih že prihodnje leto ne bomo več potrebovali papirnatih napotnic, ampak se bomo prek računalnika prijavili tja, kjer bomo najhitreje na vrsti ali kamor nam je najlažje iti. In če računalnika ne uporabljamo? Lahko smo brez skrbi, še vedno se bomo lahko naročili tudi drugače.
-
Kadar se decembra večerno nebo obarva rožnato, pravijo, da Miklavž piškote peče. Te potem angelčki natresejo v peharčke na tisti težko pričakovani večer. Velikokrat se v njih poleg piškotov znajdejo še medeni ali kvašeni parklji, ki jih imamo vsi zelo radi. Ker smo po malem vsi Miklavževi pomočniki, ni narobe, če se dela lotimo doma.
Za kvašene sladke parklje potrebujemo sladko in masleno kvašeno testo. Več kot je masla ali druge maščobe, dalj časa bodo vragci obstojni. Maščoba tudi otežuje vzhajanje, kar je v takem primeru zelo zaželeno, da počasi vzhaja, se ne napihne preveč in parkeljček kolikor toliko obdrži obliko. Izberemo lahko katero koli kvašeno testo, na primer tisto za potico, vendar ga moramo krepkeje sladkati in vanj vmešati več maščobe.
-
Modni dodatki predstavljajo piko na i naši garderobi. Z njimi hitro barvno ali stilsko posodobimo plašč, vetrovko ali zimsko bundo. Pomembno je, da jih uskladimo z drugimi oblačili in dodamo modni pridih sezone. Še toliko bolj nam pridejo prav v zimskem času, saj si z njimi pred mrazom zavarujemo glavo, vrat in roke.
Pokrivalo je tisti del garderobe, ki nas greje, varuje pred vremenskimi vplivi, z lepim klobučkom pa tudi pritegnemo pozornost.
- Mehka klobučevina je trpežen in hvaležen material, ki se lepo prilega glavi. Tudi s shranjevanjem pokrivala ne boste imeli težav, ker ga lahko pospravite v torbico, ko ga več ne potrebujete. Baretka v temnordeči barvi je idealna za polnejše obraze.