Ko imunski sistem potrebuje pomoč
Vse do zgodnje pomladi so dejavni mikrobi vseh vrst, ki povzročajo različna prehladna obolenja. Zanje so še posebej dovzetni ljudje s kroničnimi boleznimi, tisti, ki uživajo hrano s premalo vitamini in minerali, se premalo gibljejo na svežem zraku, ne spijo dovolj, preveč kadijo ali uživajo preveč alkoholnih pijač, ter tisti, ki jih pestijo različni problemi in imajo težke misli.
V takem stanju se nas hitreje »prime« kak virus, postajamo utrujeni, nos je zamašen ali teče iz njega, lahko se pojavijo bolečine v žrelu, vneto grlo, glavobol. Če prehlad kar noče miniti ali se nam ponavlja, morda se pojavi še herpes ali kako drugo vnetje sluznice, nam je odpornost zagotovo padla. Takrat je skrajni čas, da oslabljenemu imunskemu sistemu priskočimo na pomoč. Tako lahko morebitne prehladne okužbe še pravočasno ustavimo, če pa že zbolimo, preprečimo premočne bolezenske znake in morebitne zaplete. Seveda je najbolje, da to storimo s čim naravnejšimi sredstvi, da uživamo veliko sadja in zelenjave, vsak dan hodimo na dolge sprehode, pijemo veliko tekočine.
-
Če je črevesje srečno, so srečni tudi ljudje, med drugim trdi avtorica velike knjižne uspešnice Čarobno črevesje. Dobesedno, saj v črevesju nastaja hormon sreče – serotonin. V prenesenem pomenu pa tisti, ki imajo velike težave z odvajanjem blata, zagotovo vedo, o čem govorimo, in zavidajo tistim, ki gredo vsako jutro na stranišče najkasneje pol ure po zajtrku.
Redno odvajanje, in to vsak dan ob približno isti uri, je najbolj zdravo, a delovanje črevesja lahko zmoti več dejavnikov: prehrana, stres, menjava okolja, zdravila, bolezni. Najbolje je ubogati telo in iti na na stranišče takoj, ko nas tišči. Če zaradi različnih vzrokov večkrat preslišimo ta klic, naravni refleksi oslabijo, zato imamo vse več težav. Iztrebljamo dalj časa in s težavo, saj je blato trdo, na stranišče ne gremo tri dni ali celo več, napenja nas … Sčasoma se razvije kronično zaprtje. Zato je bolje ukrepati prej. Pogosto pomaga že sprememba življenjskih navad.
-

O hrani za boljšo mišično moč je bilo govora v eni izmed decembrskih televizijskih oddaj Dobro jutro, saj je bila revija Vzajemnost pokrovitelj stalne rubrike Marije Merljak. Ta je v goste povabila domače kuharske mojstre z vseh koncev.
Iz Zagorja so člani društva Funšterc team Boben-Čeče s sabo v Ljubljano pripeljali kar pol kuhinje, celo štedilnik na drva, na katerem so cvrli mast. Nuša Gregorčič je predstavila tradicionalno knapovsko malico: funštrc ali knapovsko sonce, ki so ga poplaknili s črno kavo. Če pa so ga imeli za kosilo, so zraven pripravili regrat z jajcem in ga zabelili s toplimi ocvirki.
-
Boljše ozaveščanje o raku na prostati
Rak na prostati je najpogostejši rak pri moških po 50. letu, saj pri nas vsako leto na novo zboli več kot 500 moških. Žal pa bolezen prepogosto odkrijejo precej pozno, saj običajno sprva ne povzroča težav. Ko pa se te začnejo in se rak razširi s prostate na kosti, bezgavke in druge organe, praktično ni ozdravljiva. S sodobnimi zdravili jo zdravniki poskušajo čim bolje in čim dlje obvladovati. Pri tem je pomembno sodelovanje strokovnjakov z različnih področij, ne samo urologov ali onkologov.
Z antioksidanti nad proste radikale

Marsikdo si želi, da bi imel čudežno paličico, s katero bi le zamahnil, in čas bi se zavrtel nekaj let, celo desetletij, nazaj, da bi bil spet poln moči, energije in življenjskega zagona. To je seveda mogoče le v pravljicah, a v resničnem življenju imamo pravzaprav paličico sami v rokah. Le nevidna je in malo manj čudežna.
Dejstvo je, da se ljudje staramo, telesne funkcije se upočasnijo, zmanjša se ustvarjanje nove kostne in mišične mase, manj je izločanja pomembnih hormonov, upadati začnejo miselne funkcije. A če nimamo kakšne hujše bolezni, ti procesi potekajo počasneje in z manjšimi posledicami. Redno in zadostno gibanje na zraku (ki ni onesnažen) je eden temeljnih dejavnikov, ki ohranja telo in možgane v kondiciji ter izboljša splošno počutje in razpoloženje.
Pri homeopatiji zaostajamo za Evropo

Novembra lani je bil na Dunaju kongres Evropskega odbora za homeopatijo (ECH), organizacije, ki združuje homeopatska zdravniška društva iz večine evropskih držav; udeležila se ga je tudi zdravnica Irena Gorišek, predsednica Slovenskega homeopatskega društva. Na kongresu so predavatelji govorili tudi o težavah v času staranja in reševanju teh s pomočjo homeopatije. Opozorili so na problem predpisovanja prevelikega števila zdravil starejšim, ki je lahko s pomočjo homeopatije bolj obvladljiv.
Svetovna zdravstvena organizacija homeopatijo uvršča med prvih pet najpogosteje izbranih nekonvencionalnih metod zdravljenja na svetu. Slovenija, ki ima bogato homeopatsko tradicijo, pa je žal edina država v Evropi, ki tega področja za zdravnike še nima ustrezno urejenega. V zadnjem času je bilo vendarle nekaj pozitivnih premikov, pravi sogovornica. »Leta 2014 je Zdravniška zbornica sprejela sklep, da zdravniku, ki zdravi s homeopatijo, ne odvzamejo zdravniške licence, sprejet pa je bil nov Kodeks medicinske etike, ki zdravniku dovoljuje tudi dopolnilne metode zdravljenja. Čakamo pa še na spremembo zakonodaje. V veliko evropskih državah delujejo organizacije homeopatskih pacientov, ki so združene v organizacijo EFHPA; ta širi glas homeopatskih pacientov in zastopa njihove pravice. V Sloveniji pa takšne organizacije za zdaj še nimamo.«
-

Janssons Frestelse
Za 4 osebe potrebujemo:
8 večjih krompirjev
4 čebule
3 pločevinke sardin
žlico masla
2,5 dl sladke smetane
2 dl mleka
sol
Priprava: Krompir narežemo na tanke rezine, prav tako čebulo. Pečico segrejemo na 200 stopinj. V ponvi na maslu svetlo popražimo čebulo, pazimo, da ne porjavi, in jo prihranimo.
V model zlagamo sestavine v plasteh: najprej malo krompirjevih rezin, jih solimo, nanje položimo sardine, praženo čebulo in vse nekajkrat ponovimo. Končamo s plastjo krompirja, ki ga solimo. Posebej zmešamo smetano in mleko ter s tem prelijemo sestavine v modelu. Pokrijemo z aluminijevo folijo in pečemo pol ure, nato temperaturo povečamo na 220 stopinj, odstranimo folijo in pečemo še 25 do 30 minut, da se krompir povsem zmehča in zapeče.
Po upokojitvi se je vrnila v gostinstvo

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO
»Če bi stilsko preobrazbo delali predvsem mlajšim bralkam, se ne bi prijavila,« je povedala 64-letna Terezija Zajec iz Šentvida v Ljubljani. Tako pa je zbrala pogum in se prijavila, ker je poleg spremembe želela slišati tudi nasvet, kako naj se sama uredi.
Terezija je po rodu Prekmurka iz Serdice na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Toda po končani srednji gostinski šoli, ki jo je obiskovala v Radencih, je šla s trebuhom za kruhom. Kot natakarica si je zaposlitev našla v Bohinju v hotelu Zlatorog, ki je pred časom neslavno propadel, tam je bila tri leta. Potem se je preselila v Ljubljano, pustila gostinstvo in se zaradi družine in majhnih otrok zaposlila v Iskri kot receptorka-informatorka. Odkar je upokojena, pa se je spet vrnila v gostinstvo, občasno pomaga v planinskem domu Kraljev hrib v Kamniški Bistrici. Rada ima gore in ljudi. Hči in sin sta odrasla in imata svoje poti, mož ji je umrl pred 14 leti, zato ji je občasno delo v gostinstvu v zadovoljstvo, saj je stalno v družbi.
-

Prišel je tisti čas v letu, ko imamo zamašene nosove, polne glave in zdravniške čakalnice. Tja se morda odpravimo z različnimi težavami, z malo smole pa odidemo vsi z eno. Prehlad pač ni bolezen, ki jo povzroča mraz, ampak je okužba, ki jo dobimo od drugih ljudi. Tako kot mi so tudi virusi radi v dobri družbi.
Povzročitelji prehladov so virusi, ki se naselijo v zgornjih dihalih. Teh je res veliko, in ker natančna določitev povzročitelja nima vpliva na zdravljenje, imenujemo prehlade s skupnim imenom viroze oziroma virusne okužbe zgornjih dihal. V zadnjih letih opažamo, da se je ozaveščenost ljudi o zdravljenju prehladov močno povečala in je postalo že dobro znano, da pri virusnih okužbah zdravljenje z antibiotiki ne prinese nobene koristi. Za viruse poskrbi naš imunski sistem sam, zdravimo pa predvsem bolezenske znake. Zbijamo povišano telesno temperaturo, blažimo glavobol, uživamo dovolj tekočine, počivamo, in to je tisto, kar mislimo pod navodilom »čaj z limono«.
-

Kar premalo se zavedamo, da se lahko zelo razgibamo in okrepimo tudi sede. V širokem razkoraku in s stopali trdno na tleh smo varni. Seveda pa pred izvajanjem vaj poskrbite za to, da stol ne bo drsel po tleh in da je sedalo trše, saj takšno daje najboljšo možno oporo telesu. Vaje še posebej priporočam tistim, ki se težje gibljete, pretežno sedite ali imate težave z ravnotežjem. S pravilno izvedbo, z malo volje in redno vadbo lahko naredite tudi čudeže.
Mogoče bomo z današnjo vadbo sede za mizo pritegnili koga, ki mu gibanje ne diši najbolj, a ve, da bi mu koristilo, in se je odločil, da z novim letom naredi nekaj koristnega zase. Verjemite, da boste presenečeni nad razbremenilno-osvežilno-krepčilnim učinkom. Pogoj za vse našteto je pravilen položaj, preden začnete: stopala narazen in trdno v stiku s tlemi, copati naj imajo nedrseč podplat, kolena naj bodo prav tako narazen in kolki odprti, hrbtenica vzravnana, rame pa sproščene. Dlani položite na stegna ali mizo in nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite. Vmes se tudi presedajte z ene na drugo ritnico ter poskusite zaokrožiti z boki v eno in drugo stran. Ves čas enakomerno dihajte skozi nos. Hitreje ko se boste presedali in krožili z boki, topleje vam bo.



