Da je temeljito pospravljanje kuhinje nujno spomladansko opravilo, nas kmalu opomnijo razne »žuže muže«, ki se v tem času znova zbudijo. Končni rezultat čiščenja in pospravljanja ni le bleščeča kuhinja, ampak predvsem zdrav in varnejši vsakdan.

Naj bo hladilnik, zamrzovalnik, shramba v kleti ali omarica z živili, povsod vsako hrano pregledamo, preverimo njeno stanje in datum/rok trajanja. Tako morda odkrijemo, da so odprti kar trije zavitki sezama, manjka pa nam riž.

Red v omaricah. Kritično pregledamo vse omarice s hrano in shrambo z zalogo konzerviranih živil. Vložnine so obstojne vsaj do naslednje sezone, le da postopno izgubljajo hranilne snovi. Zato v tem mesecu porabimo presežke. Pri meni skoraj vedno ostane kak kozarec marmelade, paradižnikove omake, kompota. Zato zdaj pečem buhteljne, se veselim francoske solate in kuham juho iz domačega paradižnikovega soka, tako pa izpraznim police in pomijem še zadnje kozarce ter steklenice do prve višnjeve marmelade v juniju.

Pomlad je čas prebujanja organizma, ki sledi naravi in dogajanju v njej. S pomladjo pa prihaja utrujenost, smrkanje, pogosta zaspanost in potreba po počitku. Zbuditi se je treba, kajti telo potrebuje kar nekaj časa, da se privadi na spremenjene temperature, daljše dneve in krajše noči. Pri teh težavah nam je v veliko pomoč gibanje v naravi, druženje ter prehrana, ki sloni na pomladni ponudbi iz narave.

Marsikje je ustanovljena šola zdravja (pravzaprav po Sloveniji deluje že 108 skupin v okviru društva Šola zdravja), kjer usposabljajo posameznika za zdravo ravnanje s samim seboj in svojim telesom ter umom. Ustanovitelj tovrstne vadbe v današnjem času je dr. Nikolay Grishin. Vadba in način življenja sta se razširila po večjem delu razvitega sveta. Oblikovale so se vaje, ki so dopuščale in dopuščajo gibanje, prilagojeno posamezniku, kot tudi način življenja. Najprej se je učenje ustalilo na skupinskem gibanju, prehrani iz domačega okolja, druženju na vseh področjih – od hrane do kulture.

Očesne operacije so postale izjemno pogoste, nam je pritrdila oftalmologinja mag. Kristina Mikek, dr. med. To niso več le laserski posegi za odpravo dioptrije, ampak tudi menjave očesnih leč, za katere se ljudje ne odločajo le ob pojavu sive mrene, ampak že prej – ko se pojavi starostna daljnovidnost. Vzroke za vse večje povpraševanje strokovnjakinja vidi v tem, da so se laserski posegi izkazali kot zanesljivi in uspešni v razvoju sodobnih znotrajočesnih leč. Res pa takih posegov zdravstveno zavarovanje ne krije.

Torbice so letos raznih barv, velikosti in oblik. Izberite tako, ki vam bo glede na postavo, slog oblačenja in potrebe tudi najbolj ustrezala.

Izbirate lahko med klasičnimi odtenki: bež, peščena, rdeča, ki je tudi že postala klasika, ter po mili volji dodajate druge odtenke, kot so močna modra, rumeno zelena, turkizna ... Če je vaša garderoba barvno manj izrazita, vam priporočam, da se odločite za kakšen barvitejši odtenek. Lahko je torbica celo dvo- ali večbarvna, res pa ni primerna za vse kombinacije.

Spominu najbolj škoduje osamljenost, pravi trenerka spomina Jasmina Lambergar, univ. dipl. teol. Če se ne pogovarjamo, ne izmenjujemo misli in ne poslušamo drugega, ne krepimo pozornosti, zato se možgani polenijo in spomin hitreje peša.

Jasmina Lombergar je pridobila mednarodni certifikat za trening spomina in po vsej Sloveniji ter za vse generacije izvaja delavnice Možganski fitnes za krepitev spomina, vaje za sproščanje in za izboljšanje pozornosti (tudi za podjetja) ter individualne vaje za spomin.

Ah, ta naš hrbet. Le kako bi bilo, če ga ne bi imeli? Pomislite, kako ga čutite po delu in po predolgem lenarjenju. V vsakem primeru je potreben večje razbremenitve ali pa krepitve.

Hrbtenica je glavni steber našega telesa. Ne le da vseh triintrideset (pri nekaterih štiriintrideset) vretenc lepo sede eno na drugo v lepo speljani črki S, predvsem je pomembno, da je v njej skrit glavni kanal t. i. živčne elektrifikacije našega telesa. Kar predstavljajte si, da sredi noči »crkne« glavni električni vod za hišo. Enostavno obstanete in tipate v temi. V primeru hrbtenice pa je zadeva veliko bolj zapletena, saj vas njeno nepravilno delovanje počasi pripelje celo do usahnitve skoraj vseh funkcij v telesu. Če se zavedamo tega, imamo več kot dovolj razlogov, da se ji redno in pravilno posvečamo.

Če trpite zaradi bolečine v križu, zagotovo niste edini, vsaj enkrat v življenju jo občuti večina odraslih ljudi. Spodnji del hrbtenice je najbolj obremenjen, saj ledvena vretenca nosijo največ telesne teže. Obraba hrbtenice sčasoma doleti praktično vsakogar, le da ni za vse enako boleča.

Bolečina v križu zajema vse od stalne tope bolečine do nenadnih ostrih bolečih sunkov, ki nas lahko popolnoma onesposobijo. Včasih je bolečina kratkotrajna in traja od nekaj dni do nekaj tednov ter se pomiri sama po sebi. Morda jo povzroči preobremenitev ali celo nateg hrbteničnih mišic ali vezi.