Krhki flancati z belim vinom

Potrebujemo:

200 g moke

4 rumenjake

ščep soli

5 žlic belega vina

Priprava: V posodo presejemo moko in dodamo rumenjake in sol. Dobro premešamo z rokami, nato postopno (po žlicah) dodajamo vino. Zgnetemo gladko in precej trdo testo (podobno kot za domače testenine), ga pokrijemo s pokrovko in na sobni temperaturi pustimo počivati pol ure. Testo razdelimo na tri ali štiri dele in vsak kos testa razvaljamo z valjarjem ali strojčkom za testenine za nožev rob debelo. Potrudimo se, da moke ne dodajamo, saj flancati zato postanejo trši in se olje med cvrenjem (preveč) peni. Iz razvaljanega testa izrežemo pravokotnike in v sredino vsakega po dolgem naredimo vsaj dve zarezi, trakove prepletemo.

Sebastian Kneipp, ki je za tretji pomembni steber določil gibanje, je poudaril: »Nedejavnost slabi, vaja krepi, čezmerna obremenitev škoduje.« Gibajmo se, ne oziraje se na letni čas, vreme in počutje, le način prilagodimo svojim sposobnostim.

Pomembno je izbrati dejavnosti, ki so nam všeč (tek, sprehod ali druge oblike). Med gibanjem se razpoloženje spremeni, čutimo zadovoljstvo, lahko smo sami s svojimi mislimi in lahko smo v družbi ljudi, ki delajo enake vaje kot mi. Ob vsem tem pa je izredno pomembna pravilna prehrana, ki jo gibanje uravnoteži.

Izsledki raziskav vedno znova potrjujejo dejstvo, da zaupanje, dobra volja, veselo pričakovanje, radost in navdušenje ugodno vplivajo na obrambo organizma pred škodljivimi dejavniki, ki ogrožajo zdravje, počutje in vitalnost. Kdor zaupa v ljudi in sam vase ter je zadovoljen s svojim socialnim položajem, s svojim pozitivnim razpoloženjem spodbuja imunski sistem in varuje svoje zdravje.

Organizem, ki ima na voljo dovolj obrambnih potencialov, se uspešno upre škodljivim dejavnikom in jih premaga, še preden jim uspe vdreti v telo ter tam povzročiti škodo. Odpornost organizma se spreminja s starostjo, z letnimi časi, z menstrualnim ciklusom (pri ženskah v rodnem obdobju) in pod vplivom zunanjih dejavnikov. Tesno pa je povezana tudi z duševnostjo. Sodobna medicinska veja psihonevroimunobiologija se poglobljeno ukvarja z vplivom razpoloženja in duševnosti v celoti na zdravje in počutje. Ugotovitve pričajo, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje dvigujejo imunski sistem organizma proti obolenjem.

Predlagam, da za današnje ogrevanje ponovite vse vaje iz prejšnje številke. Še posebej to priporočam vsem, ki roke pogosto držite v prisiljeni drži – pri gospodinjskih delih ali delu z računalnikom. 

Ob ponovitvi vaj priporočam, da sede še poravnate hrbet z oprijemom dlani zadaj in dvigom rok. Kroženje z rameni naprej in nazaj naj bo usklajeno z dihanjem: ob vdihu se ramena dvignejo in ob izdihu se spuščajo. Ob izdihu potisnite brado na prsi in jo ob vdihu dvignite le toliko, da se vrat spredaj raztegne. Nato še nekajkrat počasi obrnite glavo na desno in levo stran, ob koncu pa z njo še zaokrožite na obe strani.

Jabolko je sadež enega prvih kultiviranih vrst sadnih dreves, ki spadajo v družino rožnic in v skupino pečkarjev, ker imajo sredi sadnega ploda peščišče z več semeni. Zdrava jabolka, poznamo jih nekaj sto vrst, so danes modni trend. Večja pridelava je posledica zavedanja prebivalstva, da so zdrava in nujna v vsakodnevni prehrani.

Prvotna domovina jabolk je bila najbrž Mezopotamija. Ostanke jabolk, stare vsaj 6.500 let, so odkrili na območju Jeriha v dolini reke Jordan. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolka, zato so jablane načrtno sadili ob reki Nil. O jabolkih so pisali stari Grki in Rimljani. Prav njihov je pregovor, ki se je ohranil do današnjih dni: Jabolko na dan odžene zdravnika stran. Že v tretjem stoletju pred našim štetjem je starogrški botanik Teofras odkril cepljenje, kar je omogočilo izbor in ohranitev določenih lastnosti plodov pri razmnoževanju in nastanek različnih sort. Na prelomu v novi vek so, sodeč po Valvazorju, na naših tleh poznali že več sto sort jabolk.

Rezine iz ovsenih kosmičev z marmelado

Potrebujemo:

200 g masla

1 in pol skodelice moke

1 in pol skodelice ovsenih kosmičev

1 skodelico sladkorja (belega, rjavega ali melasnega)

žličko pecilnega praška

ščep soli

kozarček marmelade

Priprava: pečico segrejemo na 180 do 200 stopinj, model namastimo, še bolje je, da ga obložimo s papirjem za peko. Lahko uporabimo manjši pravokoten oz. ovalen model ali okrogel model za pito.

V posodi skupaj z moko zmešamo pecilni prašek, sladkor, ovsene kosmiče in sol. Dodamo kocke masla in z rokami premešamo v maslene drobtine. Dve tretjini mešanice stresemo v model in s prsti dobro potlačimo ob dno, da se sestavine sprimejo skupaj. Bogato premažemo z marmelado, nato potresemo s preostankom mešanice in le nežno potlačimo.

Pletena jopa je osnoven, eleganten in moden kos garderobe, ki ne sme manjkati v omari, predvsem pa ga lahko nosite vse leto. Jopo klasične nevtralne barve boste z lahkoto uvrstili med barvitejše odtenke oblačil, zelo barvita jopa pa učinkovito popestri vašo garderobo.

Različna debelina in struktura niti, iz katerih je spletena jopa, narekuje, komu bolje pristaja. Tanjši, lažji in mehkejši material bolje pristaja močnejšim postavam in obratno. Grobi materiali, iz katerih je pletenina izdelana, učinkujejo bolj športno, njen videz je debelejši in voluminozen. Dobimo jo z različnim načinom pletenja (reliefni vzorci) ali z debelino preje.

ANKETA

Ali ste zadovoljni s svojim zobozdravnikom, kaj pa dolge čakalne vrste, kaj menite o stroških zobne protetike?

Albina Bratina, upokojenka, Nadgorica-Črnuče: »Ne znam si predstavljati, da bi bila brez zob, saj se rada smejim. Najmanj dvakrat na dan jih temeljito očistim. Že dolgo obiskujem svojega zobozdravnika. Nikoli nisem dolgo čakala na zobozdravstvene storitve. Znano pa mi je, da nekateri čakajo, da pridejo na vrsto, več kot leto dni. Prepričana sem, da zobozdravstvene storitve zaradi pretirano visokih cen niso dostopne vsem ljudem, ki jih potrebujejo.«

Pri moškem po 60. letu se lahko pojavijo težave s pogostim in oteženim mokrenjem. Povzroči jih benigno ali nenevarno povečanje prostate, ki je s starostjo vse pogostejše. K urologu lahko moškega pripeljejo tudi težave pri spolnosti oziroma erektilne motnje. A tudi če nima ne enih ne drugih nadlog, asist. Bojan Štrus, dr. med., vodja Urološkega oddelka na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, vsakemu moškemu že po 50. letu priporoča preventivni pregled. Pri nekaterih boleznih se namreč ne moremo zanašati na opozorilne znake.