Bučna juha s karijem in bučnim oljem

Potrebujemo: 750 g buče hokaido (polovico večje buče)

1 zvrhano žličko karija, sol, bučno olje po okusu

Priprava: bučo operemo, odstranimo semena (najlažje gre kar z žlico za sladoled) in narežemo. Ker se zelo hitro zmehča, je dovolj, če jo narežemo na 6 kosov. Stresemo v lonec, prilijemo dva kozarca vode, začinimo s karijem in pristavimo. Ko zavre, kuhamo 10 do 15 minut, da se bučno meso in lupina povsem zmehčata. Prilijemo kozarec vode in bučo pretlačimo s paličnim mešalnikom. Solimo, po potrebi razredčimo, čeprav naj bo juha vseeno malo gostejša kot katera druga, in ponudimo z nekaj kapljicami bučnega olja. Po juhi postrežemo s krompirjevimi ali zdrobovimi svaljki z omako z osličem in endivijo s česnom in koruzo.

Dejstvo je, da sodobna družba daje popolno prednost mladosti. Vse, kar je povezano s starostjo, je pojmovano kot negativno. Človek je v redu le, dokler je mlad in storilnostno naravnan. Ko postane manj uporaben, ga družba porine na stranski tir. O tem, kako biti srečen in zadovoljen s svojim življenjem tudi v starosti, smo se pogovarjali s Tjašo M. Kos, univerzitetno diplomirano psihologinjo iz Ljubljane.

V naravi si sledijo letni časi: pomlad, ko vse brsti, poletje, ko so listi v polnem razmahu, jesen, ko pobiramo plodove, in zima, ko je čas počitka, kontemplacije in poglabljanja vase, torej čas modrosti. Kot ugotavlja naša sogovornica, pa bi si v sodobni družbi želeli imeti le pomlad, morda še kanček poletja.

Inkontinence, to je nehotenega uhajanja urina ali blata, je veliko več, kot bi lahko sklepali po tem, kako pogosto se o njej pogovarjamo. Po podatkih Svetovnega foruma za inkontinenco je vseh težav z urinom in blatom skupaj več kot sladkorne bolezni, ki jo štejemo med najpogostejše kronične bolezni. Vendar je drugače nekomu reči, imam sladkorno, kot pa ne držim vode, ali še huje, ne držim blata. Vsaka bolezen ima svojo socialno težo in o nekaterih med njimi se pogovarjamo samo z zaupnim zdravnikom ali najbližjimi, za katere vemo, da bodo to, kar bodo slišali, tudi prav sprejeli.

Sladoled z bučnim oljem in slivovo omako

Za 2 osebi potrebujete:

pol litra vaniljevega sladoleda

4 žlice bučnega olja

2 žlici bučnih semen

250 g zrelih svežih sliv

2 žlici sladkorja

1 žlico ruma

Priprava:

Slive izkoščičite in narežite na četrtine. Naložite jih v kozico, potresite s sladkorjem, odišavite z rumom in pristavite. Na šibkem ognju jih kuhljajte 5 do največ 10 minut. V tem času spustijo vodo, da postane gost sladek sirup. Po potrebi prilijte malce vode.

Kuhano slivovo omako odstavite, napol ohladite in po želji pretlačite. Bučna semena grobo nasekljajte in prav na hitro popražite v ponvi, da le malo zadišijo. Ohlajena premešajte z bučnim oljem. V nizke skodelice ali širok kozarec naložite slivovo omako, dodajte kepico sladoleda in potresite z naoljenimi bučnimi semeni. Takoj ponudite kot posladek po enolončnici z govejim mesom in sezonsko zelenjavo.

V hladnejših mesecih še posebej skrbno negujte in zaščitite svoj največji organ – kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh, tudi zunanji hlad in veter kožo izsušujeta. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.

Dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici preprečuje prekomerno izhlapevanje vode in posledično izsušitev kože ter vdor različnih mikrobov in drugih škodljivih snovi iz okolja v globlje plasti kože. Če je zaščitna plast oslabljena zaradi podedovanih lastnosti ali prepogostega umivanja s premočnimi mili, postane koža občutljivejša za zunanje dražljaje in okužbe. Pojavijo se različna vnetja kože oziroma dermatitisi.

Danes nadgrajujemo septembrski paket, ki ga lahko uporabite za ogrevanje pred vsako dejavnostjo – tudi pred fizičnim delom doma. Poudarek je na krepitvi telesne moči, ki je izjemno pomembna prav v zrelih letih. Drugi in tretji vaji naj se izognejo ljudje s težavami v vratnem delu hrbtenice in z glavo.

Najprej pa spet izpostavljam pomen pravilnega in povezanega dihanja skozi nos. Brez tega ni mogoče napredovati. Druga pomembna stvar so oblačila, ki naj bodo mehka, elastična, ne preozka in ne preohlapna. Predvsem naj v pasu ne omejujejo gibanje trebuha. Za čim boljšo izvedbo vaj potrebujete nedrsečo športno podlogo ali srednje debel tepih. Pomembno je pravilno narediti vsaj dve ponovitvi vsake vaje, vmes pa je nujen počitek, s katerim razbremenite mišice tako, da jih rahlo stresate.

Ples ne pozna let, oblik telesa in konfekcijske velikosti. Vsak lahko pleše in se tako razgiba, kar dobro vpliva na telesno počutje in razpoloženje. Še posebej so primerni plesi, kjer plešejo v skupini.

Plesna izba Maribor, ki prihodnje leto praznuje 30 let delovanja, ni klasična plesna šola, ampak je hiša plesa, ki je nastala zaradi potrebe po izobraževanju za sodobni ples in potrebe po posameznikovi kulturni izobrazbi. Vse bolj pa poudarjajo medgeneracijsko povezovanje, saj ples ni le za mlade. Za starejše pripravljajo tečaje orientalskega plesa in Ravnovesje telesa. Gospe in gospodje v zrelih letih pa se lahko pridružijo tudi kateri koli drugi skupini, npr. Mama Afrika je začetna skupina za učenje energičnih afriških plesov, zelo zanimive so tudi bobnarske delavnice za odrasle in pa dinamična joga.

Kot otrok sem poznala izključno rumeno korenje. Mama ga je kuhala za prašiče, v nedeljo pa dala v lonec, ko je kuhala juho. Moj mož pa je ob besedi korenje pomislil le na rdečo oziroma oranžno vrsto; dokler ni spoznal mene, drugega tudi poznal ni. No, korenje obstaja v več barvah, tudi v beli in vijoličasti barvi, a se pri nas težje dobita.

Korenje (lat.: Daucus carota subsp. sativus) je dobro vse leto. Poleti osvežuje, jeseni in pozimi krepi imunsko odpornost, spomladi prenavlja telo in ga »budi« za nove podvige. Ime za korenje je grškega izvora, iz besede karoton, ki je botrovala tudi poimenovanju cele skupine zaščitnih antioksidacijskih snovi – karotenov, med katerimi je najbolj znan, a nikakor ne edini, betakaroten.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Marija Bašelj iz Žalovič pri Šmarjeških Toplicah je bila pred leti dvakrat operirana na hrbtenici in še na kolenih, pa se kljub temu ne da. S skupino sto žensk se je povzpela celo na Triglav. Da ima umetna kolena, je udeleženkam povedala šele po vrnitvi z našega najvišjega vrha. Pred tremi leti je precej shujšala in danes se veliko bolje počuti, zaželela pa si je tudi spremembo videza.

Marija, ki je po rodu iz Prekmurja, je po poklicu natakarica. Natakar je tudi njen mož Vilijem, ki ga je spoznala v Ljubljani. Poklicna pot ju je odpeljala v Kranjsko Goro, kjer sta živela 30 let. Leta 2004 je Vilijem z bratom podedoval zemljo v Žalovičah in takrat sta se z Marijo odločila, da se bosta zdaj, ko sta v pokoju, preselila na Dolenjsko. Marija si je od nekdaj želela hišo in vrt, in potem ko sta se sin in hči odselila, je bila odločitev lahka. Zdaj najbolj uživa pri obdelavi vrta in s pridelki razveseljuje svoje najdražje. Ravno dan pred stilsko preobrazbo je skuhala hruškovo marmelado. Še posebej pa sta z možem vesela, kadar ju obiščejo vnuki.