V telesu imamo okrog 600 mišic, ki predstavljajo skupaj okrog 40 odstotkov telesne mase. In skoraj tretjina mišične mase je iz beljakovin. Če uživamo premalo beljakovin ali imamo nepopolno prebavo beljakovin v želodcu, mišice oslabijo.

Odrasli človek potrebuje povprečno do dva grama beljakovin na kilogram telesne teže, športniki še več. Vendar ni pomembna samo količina, temveč tudi kakovost. Vedeti je treba, da na primer iz 100 gramov živalskih beljakovin telo pridobi 60 do 80 gramov lastnih beljakovin, iz beljakovin rastlinskega izvora pa komaj 45 do 60 gramov. Temu pravimo biološka vrednost beljakovin in je pri beljakovinah živalskega izvora veliko višja. Pri jajcu in sirotki pa je izkoristek 100 odstotkov.

Metoda čiščenja ušes z gorečimi tulci je stara vsaj 2500 let, uporabljale so jo različne stare kulture: Indijci v okviru svoje ajurvedske medicine, pa tudi Kitajci, Maji in Tibetanci ter Stari Egipčani. V novejšem času so jo spet začeli uporabljati. Tulce prodajajo v lekarnah in drogerijah, tako si lahko ušesa očistimo tudi sami.

Če pa se želimo raje prepustiti strokovni obravnavi, se napotimo do masažnega salona, kjer nam bo izkušena terapevtka varno opravila postopek čiščenja. Ena takšnih je Darja Pirec, ki ima salon v Kranju. Pri svojem delu uporablja tulce, ki jih iz gaze in parafina ročno izdeluje Gordana Mikoš iz Maribora. Ker ne vsebujejo čebeljega voska, so primerni tudi za tiste, ki imajo alergijo na čebelje izdelke.

Poletna vročina. Po dolgotrajnem sedenju ali hoji imam namesto stopal napihnjene štručke. Na koži na nogah so vidne drobne pajčevinam podobne žilice in ena malo večja zadebeljena in izbočena krčna žila. Včasih imam v vročini ali po napornem dnevu neprijeten občutek teže ali nemira v nogah. Ponoči se v mečih občasno pojavljajo krči.

Če imate tudi vi podobne težave, je tudi pri vas vzrok najverjetneje šibkost vezivnega tkiva v venah. Po nekaterih statističnih podatkih ima vsaka druga ženska in vsak četrti moški težave z venskim obtokom v nogah. Pomemben dejavnik je dednost. Če sta imeli krčne žile že babica ali mati, jih boste najverjetneje imeli tudi vi. Kronično vensko popuščanje je bolezen, ki jo je treba zdraviti. Vendar ne le zaradi videza, poslabša tudi kakovost življenja. Zato je pomembno, da jo dovolj zgodaj odkrijete in primerno ukrepate. Tako lahko preprečite napredovanje bolezni v vse hujše oblike, razjede na nogah, ki se težko celijo, ali celo do nastanka krvnih strdkov in embolije.

Tokrat v gibalno razvedrilo ponujamo igro. Igrate jo lahko sami in tako trenirate v dvoje ali v skupini. Gibalna igra lahko postane prava družinska ali prijateljska zabava. Potrebujete svoj kamenček ali gumb in skupno kocko s številkami. Vržena številka je hkrati tudi prva izvedena vaja. Nato izmenično mečite kocko. Igrajte toliko časa, da boste izvedli vse vaje po principu metanja in štetja kot pri drugih otroških igricah. Ker ni označenega konca poti, se po zadnji predstavljeni vaji enostavno obrnite in igrajte v obrnjeni smeri. Zaključili boste takrat, ko bodo narejene vse vaje, lahko pa se zgodi, da boste morali katero izmed vaj ponavljati večkrat.

Medgeneracijska vadba v vodi

Plavanje koristi vsemu telesu; krepi imunski sistem, povečuje telesno zmogljivost, krepi mišice pa tudi srce in pljuča ter ohranja gibljivost sklepov. Zato se skupina seniork že precej let redno udeležuje vodene vadbe v 25-metrskem bazenu ljubljanske fakultete za šport. Vaje v vodi pod strokovnim vodenjem Gašperja in Mihe Maleka so različne in aktivirajo celotno telo ter so zelo primerne za starejše kot preventiva pri ohranjanju zdravja.

V maju je bilo 26 seniork v starosti do 80 let dvakrat skupaj s študenti in študentkami 1. letnika fakultete za šport, to je z generacijo njihovih vnukinj in vnukov. Najprej smo izvajali vaje za ogrevanje v bazenu ločeno, nato pa vaje s črvi v parih s študenti. Bilo je zelo zabavno. Kasneje ob kavici smo ugotovile, da smo se v družbi mladih tudi me počutile mlajše. Hkrati pa smo spoznale, da smo v dobri kondiciji, saj pri vajah nismo zaostajale za mlajšimi, včasih smo bile celo hitrejše.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Magda Kastelic Hočevar iz Žužemberka je ženska, ki uživa v tem, da razveseljuje druge. Tokrat pa smo jo razveselili mi, saj smo jo povabili na stilsko preobrazbo.

Po poklicu je učiteljica. Neskončno je uživala pri delu z otroki, in težko je sprejela dejstvo, da ji bolezen ne dovoli več za kateder. A je tudi v tem našla pozitivno stran – ima pač več časa za druge dejavnosti: izdelovanje nakita, pletenje, kvačkanje, slikanje, izdelovanje čestitk, pisanje. Pravi, da je smisel za lepo besedo podedovala po mami, saj je znana tudi po tem, da zna napisati čudovito voščilo pa tudi ganljiv govor ob slovesu.

Ko vstopimo v tretje življenjsko obdobje in se upokojimo, ko nas vse pogosteje zapuščajo naši vrstniki, ko imamo občutek, da nas niti otroci niti vnuki ne potrebujejo več, in ko nam moči lahko jemlje tudi bolezen – takrat ni nič nenavadnega, da se včasih znajdemo v stiski, ki jo težko premagamo sami. Dobro je, če se z nekom o svojih težavah vsaj pogovorimo.

Ena izmed tistih, ki znajo prisluhniti, je socialna delavka Jana Dragar. Morda se vam bo oglasila, ko boste ponoči (od sedmih zvečer do sedmih zjutraj) izkoristili »klic v duševni stiski«, ki deluje v okviru Psihiatrične klinike Ljubljana. Morda pa se boste z njo srečali, ko boste brezplačno pomoč poiskali na Centru za psihološko svetovanje Posvet v Ljubljani. Povedala nam je, da tam pomoč poišče veliko starejših ljudi, čeprav se na začetku za to težko odločijo.

Prof. dr. Marjana Pajntarja javnost večinoma pozna po tem, da je prvi pri nas začel uporabljati medicinsko hipnozo za lajšanje bolečin pri porodu. Dosegel pa je tudi to, da so očetje lahko prisotni pri porodu v porodnišnici. Še danes, pri svojih 82 letih, je vsestransko dejaven. Med drugim s pomočjo medicinske hipnoze še pomaga ljudem pri najrazličnejših težavah ter izobražuje zdravnike in psihologe, ki se želijo naučiti te zanimive terapevtske metode.

Ob medicini je vpisal še študij psihologije. To široko znanje mu je omogočilo, da je potem vse življenje s pridom raziskoval vpliv duševnih dejavnikov na pojav bolezni in bolečine. Vedno je bil malo naprej v svojih zamislih. V tako imenovanih svinčenih časih je kot eden prvih klinikov, torej zaposlenih zunaj univerze, delal doktorat znanosti. Za temo si je izbral, kako osebnostne lastnosti ženske vplivajo na potek poroda. Marsikomu to ni šlo v račun. Trajalo je kar pet let, da je svojo doktorsko nalogo lahko zagovarjal, saj so ga skušali na vse načine ovirati.

Mesni ragu

Potrebujemo: 

500 g svežih svinjskih rebrc

500 g govedine (pleče, vrat, bočnik)

2 para svinjskih klobas (pečenice, klobase za kuhanje)

3 pločevinke vloženega paradižnika

1 čebulo

sol, poper, baziliko

1 dl rdečega vina

olje po potrebi

Priprava:

Čebulo drobno nasekljamo in stresemo v lonec. Dodamo malo olja in čebulo svetlo popražimo. Medtem narežemo meso na manjše kose, klobase pustimo kar cele, ter naložimo v lonec k čebuli. Pražimo toliko časa, da meso posivi. Prilijemo paradižnik, vino in malo vode, solimo, popramo, zmanjšamo ogenj in pokrito dušimo dve uri, da postane omaka gosta in svilnata. Po potrebi prilijemo še malo vode ali vina. Pogosto premešamo.