ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO 

Albina Melinc že od mladih let živi v Ljubljani, a izredno rada se spominja odraščanja v Slovenski vasi pri Kočevju. V njihovi hiši je bilo vedno živahno, saj je mama izhajala iz družine z enajstimi otroki in tete so pogosto prihajale k njim na počitnice. Od njih se je naučila tudi dobro kuhati.

Že pri treh letih je vedela, da bo otroška zdravnica, in posebej rada je cepila svoje punčke s šivankami in bucikami, ki si jih je izposodila pri mami šivilji. Pa se je obrnilo drugače. Ob koncu gimnazije je z odličnim spričevalom kar sama zaprosila predsednika občine za štipendijo za študij medicine. Vendar ji je povedal, da je na voljo le ena štipendija, pa še ta za prihodnjega ekonomista. V hipu se je odločila zanjo, da je le lahko odšla v Ljubljano. Nikoli ji ni bilo žal in svoj poklic je z zadovoljstvom opravljala.

Zmanjšane zaznave zvokov se zavemo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri sporazumevanju, misleč, da drugi govorijo tiše, nerazumljivo. »Saj slišim, a ne razumem, kar mi govorijo,« je najpogostejša pripomba človeka, ki počasi izgublja sluh. Seveda je razumljivo, da sliši. Kdor je gluh, mu slušni aparat ne pomaga. A slab sluh povzroča poslabšanje razumevanja.

Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma, in ker ne boli, ga posameznik redko sam prepozna. Sprva ima težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc (npr. zvonjenje telefona, budilke, ptičje petje, ženski in otroški glasovi). Kasneje slabo razume glasove po televiziji, vse težje sledi branju z ustnic … Kdor slabo sliši, teže razume povedano v hrupnem okolju in slabo določa lokacijo zvoka v prostoru, vse pogosteje prosi sogovornike, da ponovijo, kar so rekli, začne se izogibati družabnim stikom, obiskom gledaliških predstav, koncertov in podobno. Vse to lahko počasi vodi v izolacijo, morda celo v depresijo.

Jetra so naš glavni presnovni organ, ki se neprenehoma trudi z gradnjo, recikliranjem in čiščenjem v telesu. Delo je še toliko težje, če telo pogosto preobremenjujemo z mastno hrano, alkoholom in številnimi kemičnimi snovmi (zdravili in strupi iz okolja). Zveni znano? K sreči imajo jetra izjemno možnost obnove, vendar jim moramo pri tem pomagati. Začetek leta je dober čas za nekatere spremembe.

Kadar se v jetrnih celicah zaradi nepravilne presnove nakopičijo maščobe, govorimo o jetrni zamaščenosti. Lahko jo povzročijo čezmerna teža, sladkorna bolezen, visoke ravni trigliceridov v krvi, čezmerno pitje alkohola, visok krvni tlak pa tudi preveč vitamina A ali pa nekatera zdravila.

Morda ji namenimo manj pozornosti kot delovanju možganov ali srcu, a prebava je pomemben del zdravja in dobrega počutja. Če ne skrbimo zanjo, nas tudi hitro opozori – z zaprtostjo, drisko, napenjanjem in še kakšnim včasih zelo bolečim znakom.

Prim. doc. dr. Davorina Petek, dr. med., specialistka družinske medicine, iz Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani nas je opozorila, da se prebavila začnejo že v ustih in da je za dobro prebavo pomembna celo skrb za zobovje. »Pri starejših so različne bolezni ustne votline, predvsem pa zob, lahko povezane s slabo prebavo, saj se tukaj vse začne. Hrano zgrizemo, navlažimo in potem se pomika naprej. Pri starejših ljudeh, ki nimajo zob ali pa ne morejo gristi, se lahko razvije celo delna ali vsesplošna nedohranjenost, ker hrana ni ustrezno pripravljena za pot skozi nižja prebavila. Vsekakor je treba hrano za lažjo pot navzdol dobro prežvečiti, jesti in piti počasi ter v manjših obrokih.

Sproščenost in moč gresta vedno z roko v roki, zato se jima bomo tokrat najbolj posvetili. Oboje bomo še zelo potrebovali, da bomo lahko uravnotežili svoje življenje.

Preden začnete izvajati vaje, nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite ter zaokrožite z boki in vsem telesom v eno in nato še v drugo stran.

Ogrevanje v paru (slika 1) je nadaljevanje iz prejšnje številke. Predlagam, da ponovite vse vaje in da ste pozorni na prehajanja med obremenitvami iz pravilnega začetnega položaja v izpadni korak. Preobremenitev nog boste začutili najprej v sklepih in šele kasneje v mišicah.

Kaj praznike loči od navadnih dni? Medsebojno povezovanje, druženje in ... hrana. V preteklosti so naši predniki strogo ločili hrano za navadni petek in tisto za svétek, kot so rekli nedelji in drugim praznikom. Tega se tudi sama živo spominjam: za božič je bila vedno svinjska pečenka, juha (z rezanci) je bila goveja. Za novo leto pa smo cvrli piščančje meso.

Kaj pa naj bo na letošnji praznični mizi, če upoštevamo nedavne trditve Svetovne zdravstvene organizacije o škodljivosti predelanega rdečega mesa? Morda pa je bila objava raziskave dobro premišljena in zrežirana s točno določenim učinkom. Raziskovalci namreč niso sporočili, od kod je bilo meso, kako so živali redili ... Obstajajo študije o različni vsebnosti snovi v mesu pašne živine in tiste iz intenzivne prireje in o različni količini hranilnih snovi med obema kategorijama. Take primerjalne raziskave so delali tudi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in so dostopne javnosti.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Ljubljančanko Slavko Rozman govorica izdaja, da je po rodu Dolenjka, čeprav že od leta 1962 živi v Ljubljani. Za sabo ima hude preizkušnje, najprej je zbolela ona, se po daljšem času pozdravila, potem je zbolel še njen mož. Prestane bolečine in trpljenje pa so ju tudi veliko naučile, predvsem pa so zelo povezale družino. Ponosna je na sina Primoža, na hčer Ksenijo in na štiri vnuke. Na preobrazbo pa se je prijavila, ker že dolga leta nosi enako pričesko, zato si je želela spremembo.