Naša naročnica Jerneja Miklič iz Brezja pri Grosuplju je bila včasih rdečelasa, po zadnji bolezni pa je pustila rasti sive lase. Čeprav so ji domači prigovarjali, da ji pristajajo, je že nekaj časa sanjala o drugačni barvi. Zaradi želje po spremembi se je tudi prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.

Gospa Jerneja je močna in optimistična ženska, ki je zmagala že v treh bitkah z rakom. Prvič so ji ga odkrili po naključju, ko so jo članice društva revmatologov povabile na preventivni pregled dojk. Sledil je šok, toda gospa Jerneja se ni dala. Po operaciji je zaživela normalno življenje. Kot stranski učinek zdravljenja pa se ji je po nekaj letih pojavil rak na maternici. Po operaciji, ko so ji odstranili rodila, se je spet postavila na noge. V tem času je dobila tudi vnuke, ki jih ima neizmerno rada.

»Vsak človek po svoje doživlja demenco. Lahko rečem, da te bolezni niti dva bolnika ne doživljata enako,« je povzel Škot Henry Rankin, nekoč policist, zdaj predsednik škotske delovne skupine bolnikov z demenco, ko je opisoval svoje življenje po postavljeni diagnozi. Bil je tudi govornik na 24. konferenci Alzheimer Europe v Glasgowu, ki se je je udeležilo 800 delegatov in delegatk iz 39 držav, tudi iz Slovenije. Hkrati je eden od štiridesetih bolnikov, ki so od lani zelo dejavni na teh srečanjih in zahtevajo, da nihče ne odloča o njih brez njih, zahtevajo pa tudi samostojnost in dostojanstvo!

V hladnejših dneh notranjo toploto najhitreje dvignemo z nekaj pravilnimi vdihi in izdihi. Če je dihanje povezano še z enostavnimi in učinkovitimi gibi, telo še razgibamo in okrepimo. Naj poudarim, da so vaje kar se da enostavne, za optimalen učinek potrebujete le tri do pet minut.

Tokratne vaje lahko naredite kot samostojno kratko vadbo. Primerne so tudi za ogrevanje pred drugimi aktivnostmi in kot zaključek težje vadbe. Za najboljši učinek pa se je treba pravilno naučiti vsakega položaja in nato vse položaje med seboj tudi povezati. Za začetek je dovolj en krog ponavljanj, kasneje pa poskusite povezati tri kroge.

 Jetrna pašteta - Koprivni fritati - Vanilijeva krema

Jetrna pašteta

Za 2 kozarčka po 300 g potrebujemo:

350g piščančjih (ali kunčjih) jeter

150 g masla (75 g za pašteto, 75 g za preliv)

1 manjšo čebulo

2 vejici timijana, majaron

75 ml žgane pijače ali aromatičnega posladkega/sladkega belega vina

75 ml sladke smetane

pol žličke soli, poper

po želji strok česna, ingver, muškatni orešček, klinčke in pehtran

Dolenjska pristavljenka - Žinof

Dolenjska pristavljenka 

Dolenjska pristavljenka: tako se imenuje zato, ker jo pristavijo že zjutraj in pustijo, da se kuha do kosila.

Potrebujemo: 20 dag kolerabe, 25 dag korenja, 25 dag krompirja, 10 dag fižola, 8 dag masti, čebulo, lovor, peteršilj, ponekod dodajo tudi gobe.

Kolerabo, korenje in krompir olupimo in narežemo na manjše rezine. Vse skupaj damo v kozico ali lonec, dodamo še fižol in začimbe in kuhamo več ur. Pristavljenko zabelimo dvakrat: ko zavre, jo zabelimo z mastjo, preden jo serviramo pa še z ocvirki.

Vsi vemo, da se je najlepše družiti ob polni mizi jedače in pijače. Tedaj nas rado zapelje, da pojemo in popijemo preveč. Na srečo telo hitro reagira na pretirano prehranjevanje in nas opozori na nevarnost, zato se po navadi ne zgodi kaj hujšega. Zato vsekakor prisluhnimo telesu!

Pri pretiravanju, ne samo decembrskem, se toksini v telesu kopičijo hitreje, kot jih je telo sposobno izločiti. Tudi brez zdravnika lahko opazimo znamenja zastrupljanja telesa, to pa so glavobol, omedlevica, alergije, prebavne težave, kolcanje, izpuščaji, solzne ali srbeče oči, lepljive veke, nespečnost, zamašen nos, zvonjenje v ušesih, napadi kašlja in obilno nastajanje sluzi, prekomerno znojenje, tudi nepravilen srčni ritem, okorelost udov, težave pri sprejemanju odločitev, jecljanje in zatikanje pri govorjenju, nihanje razpoloženja, napadalnost in podobno.

Med prazniki in v mrzlih zimskih dnevih radi posežemo po kalorični hrani in slaščicah, saj nam izboljšajo razpoloženje. Kratki dnevi in pomanjkanje svetlobe namreč zmanjšajo sintezo t.i. hormona sreče serotonina v naših možganih, kar vpliva na naše počutje in povzroča nastanek zimske depresije s pomanjkanjem energije, slabim razpoloženjem in povečano potrebo po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati in maščobami.

Najbolje bomo poskrbeli za dobro razpoloženje, če bomo izkoristili vsak sončen dan za sprehod na svežem zraku in če bomo tudi sicer poskrbeli za čim več gibanja, kar stimulira sintezo hormona dobrega razpoloženja serotonina. Tudi različne dejavnosti, ki nas sproščajo (branje knjig, poslušanje glasbe ipd) ter druženje s prijatelji (tudi s psi) bodo izboljšale naše splošno počutje in preprečile prenajedanje.

Pozimi je treba še posebej skrbno negovati in zavarovati naš največji organ - kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh in ljudje se več zadržujejo v zaprtih prostorih. Tudi hladen zrak in veter izsušujeta kožo. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.

Za primerno vlažnost in odpornost kože je pomembna nepoškodovana dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici. Če je koža oslabljena zaradi podedovanih lastnosti ali prepogostega umivanja z agresivnimi mili, postane občutljivejša na zunanje dražljaje in okužbe. Pojavijo se različna vnetja kože ali dermatitisi. Suha koža lahko precej srbi in se včasih drobno lušči. Če kože ne navlažimo z negovalnimi mazili, se pridruži vnetje in lahko nastane tako imenovani zimski dermatitis ali kožno vnetje.

Človek strašansko rad živi, čeprav je edina vrsta, ki dela samomore in umira v nesmiselnih vojnah, v katerih izgine na tisoče in celo milijone ljudi. V neki francoski anketi so spraševali ljudi, kako dolgo bi želeli živeti. Večina je odgovorila „več kot 100 let“, nekateri so navedli celo 160 let. Pri tem ni bilo razlik po spolu ali starosti.

Minljivost življenja so obžalovali pisatelji in drugi umetniki. Denimo naš Prešeren je napisal pesem Memento mori. Nesmrten ali vsaj dolgo mlad človek je arhetip številnih pravljic in leposlovnih del. Nesmrtna so tudi bitja v religijah, denimo angeli in svetniki, nič manj vragi in Satan ter verne duše. Slika Doriana Graya in Goethejev Faust nista edina dokaza hrepenenja po večnosti. V pravljici Studenec mladosti je stari drvar odkril studenec in po vsakem požirku iz njega se je za nekaj let pomladil. Domov se je vrnil kot mladenič.