-

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO
Janji Martinc iz Kort pri Izoli ne bi nikoli prisodili 75 let. Po poklicu je razredna učiteljica, vendar je v življenju opravljala najrazličnejša dela, zaživela pa je, odkar je v pokoju. Že več kot pet let prepeva v Ženskem pevskem zboru Korte, pri sedemdesetih se je vpisala tudi v tečaj angleščine, pa ne le to, odločila se je tudi, da se nauči igrati na kitaro. S stilsko spremembo pa je želela presenetiti svojega precej mlajšega partnerja.
V Kortah ima svoj vrt pa oljke in dobre sosede. Janja je po rodu Ljubljančanka, ki se je na Primorsko preselila leta 1999 in se v novem okolju odlično počuti. Spoznala je nove ljudi in sklenila nova prijateljstva, še posebej dobre prijateljice je našla med pevkami v pevskem zboru. Uživa tudi v partnerskem odnosu, njen prijatelj zna biti zelo zabaven, poleg tega tudi rad kuha in peče. Je pravi mojster v pripravi potic.
-
Mišice, tetive, vezi, hrustanec in kost – vsak po svoje prispevajo, da sklepi delujejo tekoče in dobro prenašajo težo. Ko mišice oslabijo in se hrustanec obrabi, tekočega delovanja ni več. Oglašati se lahko začne bolečina.
Kosti v sklepu so pokrite s hrustancem. Zdrav hrustanec je dobro navlažen (vsebuje okoli 80 odstotkov tekočine), zaradi njegove gladke navlažene površine je manj trenja kot pri drsalkah na ledu. Glavna sestavina telesnih vezi in hrustanca je kolagen. V sodelovanju z elastinom daje telesnim tkivom obliko, trdnost in moč. Hrustanec je tako dovolj močan in prožen za ustrezno podporo. Kolagen kitam in sklepom omogoča, da prenašajo sile, ki jih med gibanjem prejemajo mišice.
-

Študije so pokazale, da je pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, ki so vključeni v programe rehabilitacije, v primerjavi z bolniki, ki vanje niso vključeni, petletna umrljivost manjša kar za 25 do 46 odstotkov, za tretjino manj je tudi ponovnih infarktov. Rehabilitacija je dosmrtna, začne pa se že v bolnišnici takoj po infarktu ali operaciji. Pomembno je, da vsa družina spremeni dosedanji življenjski slog, zlasti prehranjevalne in gibalne navade.
V prvem mesecu po vrnitvi iz bolnišnice začne bolnik drugo stopnjo rehabilitacije bodisi v dveh ambulantnih centrih za srčne bolnike (v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ali v Topolšici) bodisi v katerem izmed zdravilišč.
-

Bučna juha s karijem in bučnim oljem
Potrebujemo: 750 g buče hokaido (polovico večje buče)
1 zvrhano žličko karija, sol, bučno olje po okusu
Priprava: bučo operemo, odstranimo semena (najlažje gre kar z žlico za sladoled) in narežemo. Ker se zelo hitro zmehča, je dovolj, če jo narežemo na 6 kosov. Stresemo v lonec, prilijemo dva kozarca vode, začinimo s karijem in pristavimo. Ko zavre, kuhamo 10 do 15 minut, da se bučno meso in lupina povsem zmehčata. Prilijemo kozarec vode in bučo pretlačimo s paličnim mešalnikom. Solimo, po potrebi razredčimo, čeprav naj bo juha vseeno malo gostejša kot katera druga, in ponudimo z nekaj kapljicami bučnega olja. Po juhi postrežemo s krompirjevimi ali zdrobovimi svaljki z omako z osličem in endivijo s česnom in koruzo.
V starosti ležimo tako, kot si posteljemo pri srednjih letih

Dejstvo je, da sodobna družba daje popolno prednost mladosti. Vse, kar je povezano s starostjo, je pojmovano kot negativno. Človek je v redu le, dokler je mlad in storilnostno naravnan. Ko postane manj uporaben, ga družba porine na stranski tir. O tem, kako biti srečen in zadovoljen s svojim življenjem tudi v starosti, smo se pogovarjali s Tjašo M. Kos, univerzitetno diplomirano psihologinjo iz Ljubljane.
V naravi si sledijo letni časi: pomlad, ko vse brsti, poletje, ko so listi v polnem razmahu, jesen, ko pobiramo plodove, in zima, ko je čas počitka, kontemplacije in poglabljanja vase, torej čas modrosti. Kot ugotavlja naša sogovornica, pa bi si v sodobni družbi želeli imeti le pomlad, morda še kanček poletja.
Oskrba s pripomočki za inkontinenco

Inkontinence, to je nehotenega uhajanja urina ali blata, je veliko več, kot bi lahko sklepali po tem, kako pogosto se o njej pogovarjamo. Po podatkih Svetovnega foruma za inkontinenco je vseh težav z urinom in blatom skupaj več kot sladkorne bolezni, ki jo štejemo med najpogostejše kronične bolezni. Vendar je drugače nekomu reči, imam sladkorno, kot pa ne držim vode, ali še huje, ne držim blata. Vsaka bolezen ima svojo socialno težo in o nekaterih med njimi se pogovarjamo samo z zaupnim zdravnikom ali najbližjimi, za katere vemo, da bodo to, kar bodo slišali, tudi prav sprejeli.
-

Sladoled z bučnim oljem in slivovo omako
Za 2 osebi potrebujete:
pol litra vaniljevega sladoleda
4 žlice bučnega olja
2 žlici bučnih semen
250 g zrelih svežih sliv
2 žlici sladkorja
1 žlico ruma
Priprava:
Slive izkoščičite in narežite na četrtine. Naložite jih v kozico, potresite s sladkorjem, odišavite z rumom in pristavite. Na šibkem ognju jih kuhljajte 5 do največ 10 minut. V tem času spustijo vodo, da postane gost sladek sirup. Po potrebi prilijte malce vode.
Kuhano slivovo omako odstavite, napol ohladite in po želji pretlačite. Bučna semena grobo nasekljajte in prav na hitro popražite v ponvi, da le malo zadišijo. Ohlajena premešajte z bučnim oljem. V nizke skodelice ali širok kozarec naložite slivovo omako, dodajte kepico sladoleda in potresite z naoljenimi bučnimi semeni. Takoj ponudite kot posladek po enolončnici z govejim mesom in sezonsko zelenjavo.
-

V hladnejših mesecih še posebej skrbno negujte in zaščitite svoj največji organ – kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh, tudi zunanji hlad in veter kožo izsušujeta. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.
Dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici preprečuje prekomerno izhlapevanje vode in posledično izsušitev kože ter vdor različnih mikrobov in drugih škodljivih snovi iz okolja v globlje plasti kože. Če je zaščitna plast oslabljena zaradi podedovanih lastnosti ali prepogostega umivanja s premočnimi mili, postane koža občutljivejša za zunanje dražljaje in okužbe. Pojavijo se različna vnetja kože oziroma dermatitisi.
-

Danes nadgrajujemo septembrski paket, ki ga lahko uporabite za ogrevanje pred vsako dejavnostjo – tudi pred fizičnim delom doma. Poudarek je na krepitvi telesne moči, ki je izjemno pomembna prav v zrelih letih. Drugi in tretji vaji naj se izognejo ljudje s težavami v vratnem delu hrbtenice in z glavo.
Najprej pa spet izpostavljam pomen pravilnega in povezanega dihanja skozi nos. Brez tega ni mogoče napredovati. Druga pomembna stvar so oblačila, ki naj bodo mehka, elastična, ne preozka in ne preohlapna. Predvsem naj v pasu ne omejujejo gibanje trebuha. Za čim boljšo izvedbo vaj potrebujete nedrsečo športno podlogo ali srednje debel tepih. Pomembno je pravilno narediti vsaj dve ponovitvi vsake vaje, vmes pa je nujen počitek, s katerim razbremenite mišice tako, da jih rahlo stresate.
»Si nisem mislil, da bo tak' fajn!«

Ples ne pozna let, oblik telesa in konfekcijske velikosti. Vsak lahko pleše in se tako razgiba, kar dobro vpliva na telesno počutje in razpoloženje. Še posebej so primerni plesi, kjer plešejo v skupini.
Plesna izba Maribor, ki prihodnje leto praznuje 30 let delovanja, ni klasična plesna šola, ampak je hiša plesa, ki je nastala zaradi potrebe po izobraževanju za sodobni ples in potrebe po posameznikovi kulturni izobrazbi. Vse bolj pa poudarjajo medgeneracijsko povezovanje, saj ples ni le za mlade. Za starejše pripravljajo tečaje orientalskega plesa in Ravnovesje telesa. Gospe in gospodje v zrelih letih pa se lahko pridružijo tudi kateri koli drugi skupini, npr. Mama Afrika je začetna skupina za učenje energičnih afriških plesov, zelo zanimive so tudi bobnarske delavnice za odrasle in pa dinamična joga.



