Medgeneracijska vadba v vodi

Plavanje koristi vsemu telesu; krepi imunski sistem, povečuje telesno zmogljivost, krepi mišice pa tudi srce in pljuča ter ohranja gibljivost sklepov. Zato se skupina seniork že precej let redno udeležuje vodene vadbe v 25-metrskem bazenu ljubljanske fakultete za šport. Vaje v vodi pod strokovnim vodenjem Gašperja in Mihe Maleka so različne in aktivirajo celotno telo ter so zelo primerne za starejše kot preventiva pri ohranjanju zdravja.

V maju je bilo 26 seniork v starosti do 80 let dvakrat skupaj s študenti in študentkami 1. letnika fakultete za šport, to je z generacijo njihovih vnukinj in vnukov. Najprej smo izvajali vaje za ogrevanje v bazenu ločeno, nato pa vaje s črvi v parih s študenti. Bilo je zelo zabavno. Kasneje ob kavici smo ugotovile, da smo se v družbi mladih tudi me počutile mlajše. Hkrati pa smo spoznale, da smo v dobri kondiciji, saj pri vajah nismo zaostajale za mlajšimi, včasih smo bile celo hitrejše.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Magda Kastelic Hočevar iz Žužemberka je ženska, ki uživa v tem, da razveseljuje druge. Tokrat pa smo jo razveselili mi, saj smo jo povabili na stilsko preobrazbo.

Po poklicu je učiteljica. Neskončno je uživala pri delu z otroki, in težko je sprejela dejstvo, da ji bolezen ne dovoli več za kateder. A je tudi v tem našla pozitivno stran – ima pač več časa za druge dejavnosti: izdelovanje nakita, pletenje, kvačkanje, slikanje, izdelovanje čestitk, pisanje. Pravi, da je smisel za lepo besedo podedovala po mami, saj je znana tudi po tem, da zna napisati čudovito voščilo pa tudi ganljiv govor ob slovesu.

Ko vstopimo v tretje življenjsko obdobje in se upokojimo, ko nas vse pogosteje zapuščajo naši vrstniki, ko imamo občutek, da nas niti otroci niti vnuki ne potrebujejo več, in ko nam moči lahko jemlje tudi bolezen – takrat ni nič nenavadnega, da se včasih znajdemo v stiski, ki jo težko premagamo sami. Dobro je, če se z nekom o svojih težavah vsaj pogovorimo.

Ena izmed tistih, ki znajo prisluhniti, je socialna delavka Jana Dragar. Morda se vam bo oglasila, ko boste ponoči (od sedmih zvečer do sedmih zjutraj) izkoristili »klic v duševni stiski«, ki deluje v okviru Psihiatrične klinike Ljubljana. Morda pa se boste z njo srečali, ko boste brezplačno pomoč poiskali na Centru za psihološko svetovanje Posvet v Ljubljani. Povedala nam je, da tam pomoč poišče veliko starejših ljudi, čeprav se na začetku za to težko odločijo.

Prof. dr. Marjana Pajntarja javnost večinoma pozna po tem, da je prvi pri nas začel uporabljati medicinsko hipnozo za lajšanje bolečin pri porodu. Dosegel pa je tudi to, da so očetje lahko prisotni pri porodu v porodnišnici. Še danes, pri svojih 82 letih, je vsestransko dejaven. Med drugim s pomočjo medicinske hipnoze še pomaga ljudem pri najrazličnejših težavah ter izobražuje zdravnike in psihologe, ki se želijo naučiti te zanimive terapevtske metode.

Ob medicini je vpisal še študij psihologije. To široko znanje mu je omogočilo, da je potem vse življenje s pridom raziskoval vpliv duševnih dejavnikov na pojav bolezni in bolečine. Vedno je bil malo naprej v svojih zamislih. V tako imenovanih svinčenih časih je kot eden prvih klinikov, torej zaposlenih zunaj univerze, delal doktorat znanosti. Za temo si je izbral, kako osebnostne lastnosti ženske vplivajo na potek poroda. Marsikomu to ni šlo v račun. Trajalo je kar pet let, da je svojo doktorsko nalogo lahko zagovarjal, saj so ga skušali na vse načine ovirati.

Mesni ragu

Potrebujemo: 

500 g svežih svinjskih rebrc

500 g govedine (pleče, vrat, bočnik)

2 para svinjskih klobas (pečenice, klobase za kuhanje)

3 pločevinke vloženega paradižnika

1 čebulo

sol, poper, baziliko

1 dl rdečega vina

olje po potrebi

Priprava:

Čebulo drobno nasekljamo in stresemo v lonec. Dodamo malo olja in čebulo svetlo popražimo. Medtem narežemo meso na manjše kose, klobase pustimo kar cele, ter naložimo v lonec k čebuli. Pražimo toliko časa, da meso posivi. Prilijemo paradižnik, vino in malo vode, solimo, popramo, zmanjšamo ogenj in pokrito dušimo dve uri, da postane omaka gosta in svilnata. Po potrebi prilijemo še malo vode ali vina. Pogosto premešamo.

Da bodo naše počitnice brez neprijetnih srbečih kožnih izpuščajev, poskrbimo za zaščito pred piki klopov, komarjev in drugih žuželk s primernimi oblačili in obutvijo ter uporabo različnih repelentov. Posledice pika klopa, okuženega z borelijo, so namreč lahko zelo resne, če okužbe pravočasno in pravilno ne zdravimo.

Klopi so večinoma v podrasti, ob nizkem vejevju na obronkih gozdov, najdemo pa jih tudi v mestnih parkih. Ko se vrnemo domov, se oprhamo in skrbno pregledamo. Morebitnega klopa odstranimo s pinceto ali posebno prijemalko, ki sta na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Če delček klopa ostane v koži, ga ne premažemo z oljem, kot to svetuje staro izročilo, saj bi klop zaradi zadušitve v kožo izločil še več sline, ki je lahko okužena. V tem primeru je potreben obisk zdravnika.

Sogovornice in sogovornika smo povprašali, kako skrbijo za možgansko telovadbo.

Mag. Radojka Prijon, univ. dipl. kem., Domžale: »Ko sem izvedela, da je mama zbolela za alzheimerjevo boleznijo, sem na jedilnik takoj uvrstila borovnice in lososa ter se začela za nekaj minut na dan postavljati na glavo. Po tistem me nobena stvar ni več tako pretresla, da bi se zavestno ukvarjala s skrbjo za možgane. Jem dobro in zdravo, veliko berem, rešujem križanke, uporabljam računalnik, se redno gibljem, srečujem se s prijateljicami in se učim tujih jezikov. Zadovoljna sem s svojim življenjem in mislim, da tako naredim največ tudi za svoje možgane.«

Vsako minuto po ishemični možganski kapi, ko del možganov ostane brez krvi, umre približno dva milijona možganskih celic. Hitro ukrepanje je nujno. Najučinkovitejše je lahko v štirih urah in pol po dogodku. Da bi povsod po Sloveniji imeli enak dostop do hitre in učinkovite obravnave po možganski kapi, je nastala mreža TeleKap. A minute, žal pa tudi življenja, kljub temu še vedno izgubljamo.

V državni telemedicinski projekt TeleKap je vključenih 12 partnerskih bolnišnic, ki sodelujejo z nevrološko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer program vodi višja svetnica, prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med. Delovati je začel lanskega septembra in do konca aprila so v njem pregledali 329 bolnikov oziroma opravili 962 strokovnih posvetov.

Za vzdrževanje ravnotežja potrebujemo močno telo. Če kje, potem prav pri treningu ravnotežja velja, da je redna vsakodnevna vadba nujna za njegovo ohranitev.

Da se je pred vajami dobro predihati in malce ogreti, bralci dobro veste. Ob blagodejnih podaljšanih korakih z intenzivnejšim dihanjem skozi nos si privoščite nežne visoke in srednje počepe ter kroženje z vsemi nožnimi sklepi. Pozorno se posvetite kroženju s kolki, boki, prsnim delom hrbtenice in tudi vratom.

Tla naj bodo kolikor toliko ravna, da boste ravnotežne položaje čim lažje vzdrževali. Kar pa zadeva dihanje, naj bo kot vedno skozi nos in povezano. Le pri dvigih telesa ali okončin si pomagajte z zavestnim intenzivnejšim vdihom, pri spustih in predklonih pa blagodejno izdihnite.