Še bolje je, če se iz postelje lahko prevalite direktno na debelejšo preprogo ali telovadno blazino. Na malce trši podlagi, ki daje dobro oporo telesu, je učinek vaj večji. Za lažje vstajanje iz postelje (velja za tiste z bolečinami v sklepih in hrbtenici) pa je priporočljivo, da preden stopite na noge, opravite predstavljene vaje in dodate še samomasažo nog in dlani ter zapestij.  

Vaje, ki se jih lotevamo danes, so izjemno izdatne. Veliko bolj kot je videti na prvi pogled. Pravilna izvedba je kot vedno povezana s pravilnim neprekinjenim dihanjem skozi nos.

Tatjana Milinković z Leskovca pri Slovenski Bistrici je že od mladih nog športnica, tudi zdaj, ko je v pokoju, še vedno rekreativno igra košarko. Zaradi športa je ličila bolj malo uporabljala, pa tudi pričeska je morala biti temu prilagojena. Z željo, da bi se predala strokovnim rokam, se je prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.

Gospa Tatjana je tudi sicer ženska, ki ima rada spremembe in se zanje tudi pogumno odloča. Leta 2007, ko se je upokojila – zadnjih 10 let je delala v upravi litijskega vrtca kot referentka za kadrovske zadeve – sta se z možem preselila iz Litije na Leskovec pri Slovenski Bistrici, kjer zdaj skupaj živita s sestrino družino. Pred letom 1978 pa je z možem živela v Kopru. Sicer pa je doma iz Šmartna ob Paki, in ker je bil njen oče železničar, je bila navajena , da so se z družino večkrat selili. Na Leskovcu, pravi, živijo sredi prelepe narave s pogledom proti Pohorju, čeprav jo zadnja leta vleče tudi v Ljubljano k hčerki Zvezdani in 3-letni vnukinji Luni.

Mnogo ljudi si ob vstopu v novo leto postavi cilj, da bo bolje poskrbelo za svoje zdravje in počutje. A tako kot pri vseh drugih stvareh je tudi tu uspeh odvisen od naše volje in pripravljenosti za spremembe. Včasih je potrebna tudi spodbuda ali pomoč, kako se tega lotiti. V Termah Šmarješke Toplice, kjer je rehabilitacijski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja ter poškodb gibalnega sistema, izvajajo tudi številne preventivne programe, poskrbijo pa tudi za zdrave počitnice. Spomnijo nas, kako pomembna sta za naše zdravje redno gibanje in zdrava prehrana.

V Sloveniji 10 ali več različnih zdravil hkrati jemlje kakih 24.000 prebivalcev, ki so starejši od 65 let. Več kot dva tisoč bolnikov jemlje celo 15 ali več zdravil hkrati. Tako s starostjo, kot s številom različnih zdravil pa se povečuje možnost neželenih učinkov zdravil.

Najpogosteje gre za vrtoglavice in padci, krvavitve v prebavilih, nihanje krvnega tlaka in glavobole, nam je povedala specialistka klinične farmacije, asist. Alenka Premuš Marušič iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Naša sogovornica je nacionalna koordinatorka farmakoterapijskih pregledov, ki skušajo čim bolj preprečiti take zaplete. Skladno z razvojno nalogo »Kakovostno predpisovanje zdravil,« ki jo je pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so v Pomurju že decembra 2012 prvi začeli s pregledi zdravil. Tam lahko bolnike, ki jemljejo po več zdravil, njihovi osebni zdravniki pošljejo v ambulanto h kliničnemu farmacevtu.

NASVET MESECA:

Laktozna intoleranca je presnovna motnja zaradi pomanjkanje encima laktaza. Če ga je količinsko premalo, nepopolno prebavljamo mlečni sladkor - laktozo. Bolezen - razen v redkih primerov - ni nevarna, a ima vrsto zoprnih simptomov, ki zahtevajo omejitve pri izbiri hrane.

Velika večina otrok takoj po rojstvu razvije izločanje encima laktaza, zato se laktoza v materinem mleku razgradi na glukozo in galaktozo. Z rastjo otrok potrebuje več energije; materino mleko ni več dovolj, zato njihovo prehrano postopno dopolnjujemo z zelenjavo, sadjem, ribami in mesom... S tem se sčasoma v črevesju zmanjša količina laktoze in posledično encima laktaza, vendar ne pri vseh ljudeh enako. Pri nekaterih se delovanje encima zmanjša do te mere, da jim povzroča težave – imajo  laktozno intoleranco. O sekundarni laktozni intoleranci govorimo, če je posledica črevesnih bolezni: celiakije, Chronove bolezeni, akutnega gastroenteritisa ali uničene črevesne sluznice po kemoterapiji in podobno. Zelo redka je genetsko pogojena primarna laktozna intoleranca, ki prizadene že otroke.

Prednovoletni čas je za vsakogar prav posebno doživetje in je še vse kaj drugega, kot zgolj prestop v novo leto, temveč je tudi preživljanje skupnih dogodkov, druženje, obisk prireditev … Prav je, da ta doživetja poudarimo tudi z izbranimi oblačili.

Ta so lahko zelo posebna, unikatna, lahko pa iz povsem vsakdanje obleke naredimo nekaj posebnega. Pomembneje, kot izbrati drago oblačilo, je izbrati tako, v katerem se boste dobro počutile in ki se vam bo kar najbolje prilegalo. Upoštevati morate, da ima v zrelih letih pomembno vlogo tudi prava mera estetike. Dovolj kritično je treba oceniti, kakšen model bo za vas najbolj primeren, kako pokriti najbolj izpostavljene dele telesa. Tudi izbira barv, ki jih nosite, je zelo pomembna, saj obraz ujeme njihov odsev in od tega je odvisno, ali boste v teh oblačilih videti bolj mladostne.

Medtem ko so bili pred desetletji veselice, sprehajališča, kavarne, telovadišča in različna druga zbirališča idealni kraji za spoznavanje med mladimi in tudi starejšimi, je dandanes partnerja teže najti. To še posebej velja za starejšega človeku, ki je bodisi razvezan ali pa vdovec, vdova.

Težko je že celo za mlade. Potem ko končajo srednjo šolo ali študij na univerzi, ko torej prenehajo obiskovati kraje, ki jih obiskujejo njihovi vrstniki, se namreč zanje močno zoži krog družabnega življenja. »V diskoteke hodijo štirinajstletniki, veselic pa v taki obliki, kot so bile včasih, ni več. Moški stojijo ob »šanku«, ženske pa plešejo med sabo,« se slikovito, a žal kot odsev stvarnosti, izrazi ena od samskih sogovornic. Za starejše je torej še teže. Ti pravijo takole: »Na planinske izlete, v kino in v gledališča hodijo samo pari in če si sam, se počutiš bedno.« Verjetno res, še posebej zdaj, ko prihaja čas, ki je poleg valentinovega verjetno najbolj osovražen pri samskih, to pa je veseli december, ko na vsakem vogalu poudarjamo družinsko ozračje; a na drugi strani vendarle ne smemo pozabiti na tiste, ki so osamljeni in nimajo nikogar.

Naša naročnica Jerneja Miklič iz Brezja pri Grosuplju je bila včasih rdečelasa, po zadnji bolezni pa je pustila rasti sive lase. Čeprav so ji domači prigovarjali, da ji pristajajo, je že nekaj časa sanjala o drugačni barvi. Zaradi želje po spremembi se je tudi prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.

Gospa Jerneja je močna in optimistična ženska, ki je zmagala že v treh bitkah z rakom. Prvič so ji ga odkrili po naključju, ko so jo članice društva revmatologov povabile na preventivni pregled dojk. Sledil je šok, toda gospa Jerneja se ni dala. Po operaciji je zaživela normalno življenje. Kot stranski učinek zdravljenja pa se ji je po nekaj letih pojavil rak na maternici. Po operaciji, ko so ji odstranili rodila, se je spet postavila na noge. V tem času je dobila tudi vnuke, ki jih ima neizmerno rada.

»Vsak človek po svoje doživlja demenco. Lahko rečem, da te bolezni niti dva bolnika ne doživljata enako,« je povzel Škot Henry Rankin, nekoč policist, zdaj predsednik škotske delovne skupine bolnikov z demenco, ko je opisoval svoje življenje po postavljeni diagnozi. Bil je tudi govornik na 24. konferenci Alzheimer Europe v Glasgowu, ki se je je udeležilo 800 delegatov in delegatk iz 39 držav, tudi iz Slovenije. Hkrati je eden od štiridesetih bolnikov, ki so od lani zelo dejavni na teh srečanjih in zahtevajo, da nihče ne odloča o njih brez njih, zahtevajo pa tudi samostojnost in dostojanstvo!