-
Čebulo, ki v genih govori slovensko, boste v velikih trgovskih centrih zaman iskali. Pa vendar Slovenci še imamo svojo avtohtono čebulo. Pa tudi česen, ki mnogim še bolj smrdi kot čebula, zato pozabljamo, da je izredno zdrav.
Ironija je hotela, da sta se ohranili prav tisti čebuli, ki sta po imenu moškega spola: belokranjski žbul, ki ga z vso ljubeznijo goji Jože Križan iz Gribelj, ter ptujski lük. Tega lüka nikakor ne smemo zamenjati s hrvaškim ali bosanskim lukom. Razlika ni le v izgovorjavi, marveč v vsebini, pravi Branko Majerič, eden največjih lükarjev na ptujskem polju, ki je tudi letos ponosen lastnik evropskega certifikata, da prideluje zaščiteno slovensko čebulo.
Iz mamine kuhinje še diši… - november 2014
Ajdov pečejak, haloški koruzni mešani kruh.
Ajdov pečejak
Recept za jed, ki so jo jedli tudi za zajtrk, še ohranja Mimica Kirbiš. Pečejakje pekla že njena mama na Pobrežju.
Sestavine:1 l mleka, malo kvasa, 2,75 dl ajdove moke, 1 dl ostre moke, kavna žlička soli, 3 jajca, malo ocvirkov, mast za cvrenje.
Priprava: mleko, kvas, jajca in sol razžvrkljamo ter zamešamo moko. Nazadnje dodamo malo ogretih ocvirkov. V kozici segrejemo mast in vlijemo vanjo testo, ki je pred tem pol ure počivalo. Pečenjak postrežemo še vroč. Ponudimo ga z mlekom, domačo kavo, lahko tudi s solato.
Marijin komentar: karkoli naredimo iz ajde, pomaga pri ožilju. Ajda namreč vsebuje močan antioksidant rutin, ki varuje drobne žilice in kapilare pred okvaro in s tem posredno tudi telo pred krčnimi žilami in aterosklerozo. Ajdov pečejak varuje tudi pred hemoroidi..-
Jušni cmočki z bučnimi semeni in bučnim oljem, piščanec v smetanovi omaki s šampinjoni, domači mlinci.
Jušni cmočki z bučnimi semeni in bučnim oljem
Potrebujemo:
60 g bučnih semen
60 g masla
jajce
50 g moke
50 g krušnih drobtin
3 žlice mleka
2 žlici bučnega olja
sol, poper
Priprava:
Maslo vzamemo iz hladilnika, da se zmehča. Bučna semena drobno sesekljamo.
V posodo damo razmehčano maslo, jajce, bučna semena, moko, drobtine, mleko, sol, poper in bučno olje ter vse z mešalnikom gladko premešamo. Zmes pustimo počivati na hladnem 20 minut.
Iz spočite zmesi oblikujemo majhne cmočke in jih zakuhamo v juho. Kuhamo nad šibkim ognjem 10 do 15 minut.
Različica: Z nekaj bučnih semen in kakšno žlico bučnega olja lahko odišavimo tudi preprosto testo za palačinke, ki jih narežemo na trakove za fritate.
Koristen nasvet: Cmočke brez težav zamrznemo. -
Izkušnje tistih, ki vadijo že dolgo, potrjujejo, da so najbolj učinkovite tiste vaje, pri katerih z lastnim občutkom in poznavanjem svojih sposobnosti delujemo kot celota, torej s telesom in umom. Vaditi je treba postopoma, sledi pa neizogiben, prav tako, postopen napredek. V skrajnem primeru le zgolj ohranjanje gibalnih in umskih sposobnosti.
Pri vadbi se je treba izogniti vsakemu pretiravanju. Seveda pa je najpomembnejša vaša volja in vztrajnost. Pa začnimo! Danes boste vadili v paru. Za uvod se sprehodite in pošteno nadihajte ter pretegnite. S hrbtoma se naslonite drug na drugega. Vzravnajte hrbtenico, udobno naslonite glavo nazaj na ramo, kot je prikazano na sliki, začutite blag razteg vratu spredaj in razširjenost prsnega koša ter čim bolj naravno dihajte. Ostanite v tem položaju kako minuto, nato zamenjajte stran in se naslonite še na drugo ramo.
-
Ljubljanski maraton, že devetnajsti po vrsti, je za nami. Na različno dolgih progah je tudi letos teklo precej starejših tekačev in tekačic. Veliko ljudi zmotno misli, da je tek športno-rekreacijska dejavnost, ki ni primerna za starejše. Nasprotno! Tek ohranja mladostnost, krepi dušo in telo tudi ljudem, ki so že zakoračili v tretje življenjsko obdobje.
O prednostih teka smo se pogovarjali s priznanim slovenskim športnim trenerjem, profesorjem Urbanom Praprotnikom. Tek postaja vse bolj popularen. Zakaj? No, ne vem, ali je to čisto res. Preden so postala popularna kolesa, tramvaji, avtobusi in avtomobili, so bile noge zagotovo najbolj ljudsko"prevozno" sredstvo. Takrat je tekel skoraj vsak, ki je le lahko. Dandanes pa teče zgolj tisti, ki se za to posebej odloči. Res pa se v zadnjih dvajsetih letih priljubljenost teka strmo povečuje.
-
Vrisk zadovoljstva — Kot smo napovedali v prejšnji Vzajemnosti smo eni od bralk omogočili brezplačno friziranje in ličenje. Prva srečna izžrebanka je Gorenjka Cirila Šimon iz Hraš pri Smledniku.
Gospa Cirila je že nekaj let je naša zadovoljna naročnica, sicer pa Vzajemnost že dolgo pozna, saj je bila nanjo naročena tudi njena mama. Prebere skoraj vse, najraje pa ima članke o modi in vrtu; revija pa ji je všeč tudi zato, ker v njej ni politike. Povedala je, da je bila vso delovno dobo prodajalka z dušo in srcem, zadnjih 15 let pred upokojitvijo je delala v trgovini Mass v ljubljanskem BTC. S sodelavkami se občasno še vedno družijo.
-
V Zasipu pri Bledu pravijo moki iz hrušk tepka prga. Uporabljajo jo za slane in sladke jedi. Tepke imajo veliko bora, ki izboljšuje kratkoročni spomin in preprečuje izgubo kalcija v telesu.
Nekaj že skoraj pozabljenih receptov sta nam posredovala Bojana Pipan in Marjana Kraigher.
Prgin narastek:
Sestavine za testo:350 g pšenične moke, voda, sol;
Sestavine za krompirjev nadev: 5 velikih, manj kuhanih in naribanih krompirjev, ena čebula, prepražena na maščobi, eno jajce; začimbe - sol, timijan, peteršilj in majaron.
Sestavina za prgin nadev: tepke ali prge, in sicer 12 žlic kuhanih in zmletih tepk prg; 2 žlici zmletih orehov, dve žlici medu, ščepec cimeta in zmletih klinčkov.
Pripravimo po plasteh: prva plast je testo, druga krompirjev nadev, tretja prgin nadev, nato se vsi trije nadevi ponovijo, na vrhu posujemo ocvirke, damo še eno plast testa, na koncu pa premažemo s kislo smetano. -
Z mrzlimi jesenskimi dnevi se v naše kuhinje vrača fižol, vrnejo se krepke mineštre iz zelja in ohrovta ter mastnejše jedi. Vse te jedi ne morejo brez močnejših začimb, ki pospešujejo prebavo in lajšajo presnovo.
Šetraj: Na tankih stebelcih se v vetru zibljejo drobni, ozki listki močnega in znanega vonja – le od kod nam je znan? Seveda, obara ni prava, če v njej ni vsaj malo šetraja. Zelišče je zelo aromatično in predvsem medonosno, med cvetenjem od julija do septembra ga rade obiskujejo čebele in metulji. Šetraj je tudi močan antiseptik, dobrodejno deluje na ves prebavni trakt, zlasti ga cenimo, ker umirja drisko, črevesne krče in omili napenjanje. Iz zakladnice domače ljudske lekarne velja za šetraj, da odpravlja črevesne zajedavce, priporočajo...
Slive za prebavo, hruške za veselje
Jesen je čas sladkih sadežev, kamor sodijo tudi slive, češplje, cimberji, ringloji. Hruške so poleg številnih domačih sort jabolk, kakršne pridno gojijo predvsem na Kozjanskem, pravcato zdravilo za slabo voljo. Za hruške velja rek: kdo se kislo drži, naj brž poje - eno hruško!
Ste vedeli, da je sliv kakih dva tisoč vrst; med seboj se nekoliko razlikujejo po barvi, velikosti in sladkosti v polni dozorelosti, medtem ko so češplje samo ene – domače češplje. Zgodovinski pogled razkrije, da so bile slive (latinsko: Prunus domestica) kot divji plodovi sprva doma v Perziji, Armeniji in na Kavkazu. Prvi so jih začeli načrtno gojiti Sirci, za njimi pa tudi Rimljani. Križarji so potem sladke sadeže prinesli v Evropo. Po vsebini hranilnih snovi ni bistvenih razlik med slivami, češpljami, cimberji in ringloji ali...
Psihološka svetovalnica – oktober 2014
Spremenila te bom!
Naročnica je bila poročena dvajset let. Njena partnerska zveza pa ni bila uspešna, saj sta se z možem ves čas prepirala, ker skoraj o nobeni stvari nista imela enakega mnenja. Ženi se je zdelo, da skoraj nikoli ni bila upoštevana, sumila je tudi, da ima mož druge ženske. Tudi sama si je poiskala drugega moškega, takega, ki ji izkazoval tako želeno pozornost. Po petih letih pa se je izkazalo, da je prišla z dežja pod kap, zaradi česar je hudo razočarana. Tudi v novem razmerju namreč ni pravega razumevanja, miru in prijaznega sobivanja.
