Pred veliko nočjo se v javnosti vedno zelo zaostrijo razprave o pomenu ali nesmislu uživanja mesa. Olje na ogenj pa prilivajo tisti, ki bijejo plat zvona, češ da je meso škodljivo, saj povzroča cel kup bolezni. Toda te razprave imajo malo skupnega ali nič z znanstvenim pristopom in odgovornim odnosom do mesa vseh vrst in izvora. Meso pravilne prireje je zdravo in pomembno za naš razvoj, uživajmo pa ga vedno v kombinaciji z zelenjavo in tudi sadjem.

Človek, podobno kot živali, ni sposoben absorbirati dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko, a ga za normalen razvoj in delovanje telesa nujno potrebuje. Naše telo pa je sposobno dušik črpati iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer imajo zadnje manjšo biološko vrednost.

Na zimskem snegu, med svetlo zelenimi odtenki pomladi in sploh kjer koli in kadar koli je pomembno biti dobro predihan. Če za to poskrbite sami z lastno odločitvijo, voljo in aktivnostjo, je osebni uspeh zagotovljen. Vaje so namenjene tistim, ki jim gibljivost ramen dobro služi, lotijo pa naj se jih tudi tisti, ki roke težje dvignejo, saj jim bo vztrajna vadba sčasoma prinesla veliko olajšanje.

Ob navedenem je treba izpostaviti še dodatno intenzivnejšo poravnavo hrbtenice predvsem v zgornjem delu, do katere pride ob pravilni izvedbi čisto spontano. Vaje so enako učinkovite, ko jih delate sede, potrebujete pa daljši dežnik ali palico. Priporočljivo je, da jih vsak dan izvajate vsaj nekaj minut, predvsem zaradi preveč sedečega načina življenja, ki terja svoj davek v bolečinah in okvarah hrbtenice. Te pa so žal prepogoste predvsem pri mlajših, zato pa vas vabim, da vaje preizkusite in jih ob družinskem srečanju pokažete še svojim bližnjim.

Z leti se v naše življenje lahko potihoma prikrade naglušnost. Ugotovimo, da težko sledimo gledališki predstavi, da ne moremo več peti ali pa da zamujamo dragocene besede svojih vnukov. Morda se bližnji nenehno pritožujejo nad glasnostjo našega televizorja. Ali pa se v družbi počutimo izključene, ker pogovoru ne sledimo več dobro.

Pešanje sluha s starostjo je pogosta težava, nam je povedal Simon Stopar, dr. med., vodja otorinolaringološke dejavnosti v Splošni bolnišnici Izola. Po 65. letu se z njim spopada okoli tretjina, pozneje pa že okoli polovica starejših oseb. Kako moteče je, je v veliki meri odvisno od življenjskih okoliščin. »Če gre za nekoga, ki se zadržuje predvsem v domačem okolju ali ima morda še druge spremljajoče bolezni, ga izguba sluha morda ne moti toliko. Običajno bolj prizadene tiste, ki so dejavni, radi hodijo v gledališče, se družijo s prijatelji in imajo konjičke, pri katerih je sluh pomemben.«

Zelo uporaben modni dodatek je že več sezon najenostavnejši del garderobe – šal, ki ga poznamo tudi pod imenom pašmina ali štola. Izraza predstavljata njegovo težjo različico. Tudi v naši predstavi šal bolj kot s katerim koli drugim letnim časom povezujemo z zimo, kar pa ne drži. Zelo odvisno je, kakšen material zanj uporabimo in seveda kakšne velikosti je. Manjših in ožjih šalov namreč ne moremo zavezovati na razkošnejši način.

Brez dvoma je šal eden izmed najkoristnejših kosov v vaši garderobi. Vedno je lahko pri roki, saj tudi v torbici ne zavzame veliko prostora. Pomembno pa je, da tkanina lepo pade in ne drsi.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Helena Murgelj z Otočca pri Novem mestu je že dolgo naša naročnica in dopisnica, čeprav je med mlajšimi upokojenkami. Vzajemnost je zelo rada prebirala že pri očetu, in ko je umrl, se je na revijo naročila tudi sama. Vsako številko prebere od prve do zadnje strani. Zelo je bila vesela, ker je bila izbrana za stilsko preobrazbo.

Gospa Helena ima za sabo težke življenjske preizkušnje, najbolj jo je prizadelo, ker ni mogla roditi otroka, potem pa še bolezen. Z možem sta se odločila za posvojitev in zdaj sta presrečna in ponosna starša 20-letne Sandre, študentke na ljubljanski akademiji za glasbo. »Sandra je najino sonce, in kadar mi je težko, se spomnim nanjo in takoj mi je lažje,« pove s ponosom.

Potrebe starejših ljudi, ki se zdravijo v bolnišnici, se nekoliko razlikujejo od potreb mlajših bolnikov. Zato ima njihova zdravstvena nega določene posebnosti. O tem smo se pogovarjali z Nikico Grkman, dipl. medicinsko sestro. Zaposlena je na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana kot učiteljica strokovnih predmetov, kjer poučuje zdravstveno nego in vodi praktični pouk. Velik del njenega dela poteka v Bolnici dr. Petra Držaja na kliničnem oddelku za revmatologijo in tako ima veliko neposrednega stika s pacienti.