Večina pigmentnih sprememb na koži ni nevarnih, lahko pa so estetsko zelo moteče. Ob natančnem pregledu in posvetu z dermatologom se običajno najde dovolj učinkovito zdravljenje. Predvsem pa je pomembno izključiiti morebitna resnejša obolenja.

Kakšna bo osnovna barva kože oziroma kolikšna količina melanocitov bo nastajala v povrhnjici kože posameznika, je določeno v dednem zapisu. Melanociti so kožne celice, ki tvorijo kožni pigment melanin, ta pa ščiti kožo in podkožje pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Največja gostota melanocitov je v koži na obrazu, manj jih je po trupu in okončinah.

Sladka hrenova omaka

Potrebujemo: 1 žlico masla, 2 žlici drobtin, 2 žlici sladkorja, 2 pesti sveže naribanega hrena, 1 do 2 zajemalki goveje juhe

Priprava: Hren naribamo. V kozici na maslu zarumenimo drobtine, jih sladkamo in dodamo hren. Premešamo in počasi prilivamo govejo juho. Dobro premešamo in kuhamo še največ dve minuti. Omaka naj bo gosta.

Ponudimo jo kot prilogo h kuhanemu govejemu mesu in pireju iz krompirja in zelenjave (npr. korenja, pora, zelene itd.). Zraven ponudimo regrat ali radič s trdo kuhanim jajcem.

Ko vezivno tkivo medeničnega dna (mišice in vezivne plošče) oslabijo, se maternica povesi in pritiska iz nožnice. »Bulica«, ki ob tem lahko pogleda ven, vzbuja skrb in povzroča nelagodje. Tovrstne težave ima okoli petina žensk. Niso nevarne, so pa lahko zelo neprijetne.

»Izpad maternice pomeni skrajno stopnjo, ko maternica v resnici popolnoma pride ven. Pred tem je delno ali popolnoma povešena in za seboj lahko vleče še nožnico, sečni mehur in zadnje črevo,« je povedal prim. Branko Cvjetićanin, dr. med., ginekolog in porodničar z ginekološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Na začetku, ko se maternica šele delno povesi, še ni nujno, da pride do težav. Če so, so pogosto povezane z odvajanjem vode.

Pod izrazom argentinski tango jih mnogo pomisli na tri stvari: na strasten ples, vrtnico in rdečo barvo. Te predstave želim nadomestiti z besedami: spoštljiv ples (plesalci vložijo ogromno truda v to, da so plesalke srečne), hrana in pijača (ki sta poleg plesa središče dogajanja na večerih tanga) in pa mnogotere barve na oblačilih in plesnih čevljih plesalk.

Učenje argentinskega tanga vedno primerjam z učenjem tujega jezika. Treba se je naučiti besede in izgovarjavo, nato pa sami povezujemo besede v stavke in izražamo svojo resničnost. Tako tudi pri argentinskem tangu sami sestavljamo povsem svoj ples iz osnovnih korakov (naprej, nazaj, vstran in pivot). Zato pravimo, da je argentinski tango ples improvizacije.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Ana Kranjc je po rodu Kočevka, vendar si je družino ustvarila v Ljubljani in tu tudi ostala. Še vedno pa neguje stike s svojim rodnim krajem. Je zadovoljna in vesela gospa, rada pa ima tudi izzive, zato se je prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.

Gospa Ana je po poklicu gostinka. Po končani šoli se je zaposlila v Pivki jami v Postojni in tam spoznala veliko tujih gostov. Ko je zaključevala šolanje v Ljubljani, je spoznala moža Jožeta, zato si je kmalu poiskala zaposlitev v Ljubljani – v Mercatorjevem bifeju na Tržaški 37/b na Viču. V tem bifeju, kjer se je odlično počutila, je delala do upokojitve leta 2000. Tudi zadnjih 15 let, ko je bila poslovodkinja, je še vedno rada stregla gostom in tako spoznala veliko ljudi. Na Viču sta si z možem ustvarila dom, gospa Ana uživa v zelenju, ki obdaja njuno hišo, rada vrtnari in pridela veliko malin, iz katerih kuha marmelado, ki jo rada podari prijateljem. Ponosna je na svoji hčerki – starejšo Klavdijo, ki živi na Bledu, in mlajšo Iris, ki živi doma, ter na oba vnuka in vnukinjo.

 Vsak se lahko opredeli kot darovalec organov po smrti, in gotovo je prav, da o tem v življenju vsaj razmišljamo in predvsem da svojo odločitev, takšno ali drugačno, zaupamo svojcem. Ti bodo po naši smrti odločali, kaj potem.

Morebitni pomisleki o starosti, zdravju in o tem, ali so naši organi sploh primerni za darovanje, so povsem odveč. O tem lahko pristojni strokovnjaki odločajo pozneje, če do tega položaja sploh pride. Pomembnejša je naša načelna pripravljenost za darovanje in da jo zaupamo bližnjim. »To nam pomeni največ,« nam je zaupala prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica, direktorica Zavoda RS za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant. To je osrednja ustanova, ki povezuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa.