Slive za prebavo, hruške za veselje
Jesen je čas sladkih sadežev, kamor sodijo tudi slive, češplje, cimberji, ringloji. Hruške so poleg številnih domačih sort jabolk, kakršne pridno gojijo predvsem na Kozjanskem, pravcato zdravilo za slabo voljo. Za hruške velja rek: kdo se kislo drži, naj brž poje - eno hruško!
Ste vedeli, da je sliv kakih dva tisoč vrst; med seboj se nekoliko razlikujejo po barvi, velikosti in sladkosti v polni dozorelosti, medtem ko so češplje samo ene – domače češplje. Zgodovinski pogled razkrije, da so bile slive (latinsko: Prunus domestica) kot divji plodovi sprva doma v Perziji, Armeniji in na Kavkazu. Prvi so jih začeli načrtno gojiti Sirci, za njimi pa tudi Rimljani. Križarji so potem sladke sadeže prinesli v Evropo. Po vsebini hranilnih snovi ni bistvenih razlik med slivami, češpljami, cimberji in ringloji ali...
Psihološka svetovalnica – oktober 2014
Spremenila te bom!
Naročnica je bila poročena dvajset let. Njena partnerska zveza pa ni bila uspešna, saj sta se z možem ves čas prepirala, ker skoraj o nobeni stvari nista imela enakega mnenja. Ženi se je zdelo, da skoraj nikoli ni bila upoštevana, sumila je tudi, da ima mož druge ženske. Tudi sama si je poiskala drugega moškega, takega, ki ji izkazoval tako želeno pozornost. Po petih letih pa se je izkazalo, da je prišla z dežja pod kap, zaradi česar je hudo razočarana. Tudi v novem razmerju namreč ni pravega razumevanja, miru in prijaznega sobivanja.
-
Ajdovi krapi s skuto in proseno kašo
Za testo potrebujemo: 400 g ajdove moke 5 – 6 dl kropa pol žličke soli malo ostre pšenične moke Za nadev potrebujemo: 200 g skute 1 - 2 jajci 1 - 2 žlice kisle ali sladke smetane 100 g prosene kaše 2 ščepca soli po potrebi žlico drobtin zabela: ocvirki, maslene drobtine, kisla smetana Priprava: Ajdovo moko presejemo v skledo. Vodo v loncu solimo in zavremo, nato moko s kropom poparimo. Dodamo le toliko vode, da je mogoče zamesiti testo; upoštevamo, da kaj več (bele) moke ne bomo dodali. Pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo.
Kratke zdravstvene novice – oktober 2014
Medexovih 60 let
Medexovi izdelki že 60 let navdušujejo generacije uporabnikov doma in po svetu. Njihova zgodba se je začela leta 1954, ko je Zadružna zveza Slovenije ustanovila Trgovsko podjetje Medex Export-Import. Prvih pet let je podjetje vodil Miran Goslar, takrat je bilo v njem zaposlenih 30 ljudi, danes pa jih je kakih 100. Med so zbirali po vsej Jugoslaviji in v sedemdesetih letih so postali največji prodajalec medu in drugih čebeljih izdelkov. Leta 1961 je vodenje Medexa prevzel Aleš Mižigoj, ki je dejavnost v podjetju razširil, ustanovil je...
-
Jemanje zdravil ima lahko poleg ugodnih učinkov tudi številne neprijetne in celo škodljive stranske učinke. Tretjina teh se kaže kot izpuščaji na koži. Škodljive stranske učinke pa imajo tudi zdravila v prosti prodaji, prehranski dopolnila in alternativna zdravila. Slednja predstavljajo problem, saj ni ustreznega zakonskega nadzora o njihovi sestavi.
Približno pet odstotkov bolnikov, ki poiščejo pomoč v dermatološki ambulanti, ima težave zaradi uživanja zdravil. Na pojav izpuščaja, povzročenega z zdravili, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejše dejavnike sodijo hkratne okužbe z virusi. Na nastanek vplivajo tudi sočasne avtoimune bolezni. Izpuščaji se pogosteje pojavljajo pri starejših, saj mnogi ned njimi uživajo več zdravil hkrati in tako pogosto prihaja do medsebojnih interakcij zdravil. Dokazano je, da četrtina ljudi, starejših od 75 let, hkrati uživa šest ali več zdravil, tri...
Nordijska hoja za dobro počutje in zdravje
Nordijska hoja postaja vse bolj priljubljena po vsem svetu, saj je tehnika preprosta, delovanje na naše telo pa izjemno učinkovito. Hoja s posebnimi palicami spremeni klasično pohodništvo v učinkovit trening za celotno telo in to za vse starostne skupine.
Zaradi uporabe palic je nordijska hoja primerna tudi za ljudi z ortopedskimi težavami in poškodovane športnike, ki jim pomaga znova vzpostaviti zadovoljivo gibljivost. Zato je zelo primerna kot stalna rekreacija tudi po resnih boleznih. S skupinskimi vadbami lahko preprečujemo civilizacijske bolezni, kot so srčni infarkt, sladkorna bolezen, možganska kap, motnje srčnega ritma, degenerativne bolezni gibal, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter vse številnejše depresije. Pri vztrajnostnem treningu vadimo splošno vzdržljivost in zmogljivost.
-
Da je vadba, tudi tista v domačem okolju, lahko enostavna, udobna in izjemno učinkovita, je iz naših srečanj več kot vidno. Za vse koristne učinke pa je najbolj pomembna odločitev, da nekaj naredite zase. Tokrat predstavljamo enostavne in udobne vaje, ki so še kako učinkovite.
Najprej popravek: v septembrskem prispevku je prišlo do nenamerne napake. Zadnji stavek drugega odstavka se pravilno glasi: »Prsi naj bodo čim bolj odprte (ne vdrte) in potisnjene rahlo naprej.« Počutiti se morate varno in udobno Najprej se dodobra pretegnite, poravnajte hrbtenico, nekajkrat zaokrožite z boki v desno in nato še v levo stran ter nekajkrat poglobljeno zadihajte skozi nos. Priporočam, da pred začetkom vadbe temeljito očistite nos in grlo, saj bo tako zrak bolj nemoteno prehajal skozi nosne kanale ogret v pljuča.
Vlagajmo v zdravje, da bomo zdravi čim dlje
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin sebe označuje kot socialnega konservativneža; verjame namreč v red, družino in v medsebojno pomoč. Prvi mož podhranjene, čeprav dve milijardi in 300 milijonov evrov težke zdravstvene blagajne ne dopušča nobenega dvoma: če z organizacijo znotraj zdravstvenega sistema še toliko prihranimo, bo treba za zagotavljanje univerzalno dostopnih in kakovostnih zdravstvenih storitev v prihodnje vanjo prispevati več.
Prva pomoč naj bo vedno pri roki
Po nekaterih podatkih kar vsak tretji prebivalec, starejši od 65 let, pade vaj enkrat na leto. Pri tem je zelo pomembno to, zakaj je prišlo do padca. Če se kdo zgrudi zaradi bolečine v prsih, v trebuhu ali zavoljo kratkotrajne izgube zavesti, so lahko stanja, ki so privedla do padca, bolj potrebna nujne pomoči od posledic padca, poudarjajo zdravniki. Slabši vid, sluh, slabša okretnost, slabše ravnotežje in tudi bolezni ter nekatera zdravila, ki lahko povzročijo omotičnost, so najpogostejši razlogi za pogostejše padce starejših.
Okužbe s herpes virusi in pasovec
Za viruse je značilno, da po okužbi ostanejo vse življenje v organizmu, in to v živčnih celicah, ob padcu odpornosti (denimo ob slabi prehrani, psihični obremenitvi, težji bolezni ali zdravljenju s citostatiki ali ob prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom) pa lahko pride do reaktivacije okužbe. To posebej velja za povzročitelje herpesa, med katerimi je kar osem različnih vrst virusa. Z virusom herpes simpleksa se po navadi prvič okužimo že v otroštvu, čeprav v večini primerov okužbe ostanejo brez jasno vidnih znakov na koži in sluznicah.
