Po nekaterih podatkih kar vsak tretji prebivalec, starejši od 65 let, pade vaj enkrat na leto. Pri tem je zelo pomembno to, zakaj je prišlo do padca. Če se kdo zgrudi zaradi bolečine v prsih, v trebuhu ali zavoljo kratkotrajne izgube zavesti, so lahko stanja, ki so privedla do padca, bolj potrebna nujne pomoči od posledic padca, poudarjajo zdravniki. Slabši vid, sluh, slabša okretnost, slabše ravnotežje in tudi bolezni ter nekatera zdravila, ki lahko povzročijo omotičnost, so najpogostejši razlogi za pogostejše padce starejših.

Za viruse je značilno, da po okužbi ostanejo vse življenje v organizmu, in to v živčnih celicah, ob padcu odpornosti (denimo ob slabi prehrani, psihični obremenitvi, težji bolezni ali zdravljenju s citostatiki ali ob prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom) pa lahko pride do reaktivacije okužbe. To posebej velja za povzročitelje herpesa, med katerimi je kar osem različnih vrst virusa. Z virusom herpes simpleksa se po navadi prvič okužimo že v otroštvu, čeprav v večini primerov okužbe ostanejo brez jasno vidnih znakov na koži in sluznicah.

Če vprašate starejše, kateri duševni procesi jim povzročajo največ preglavic, bodo verjetno odgovorili »spomin«. Nad slabim spominom se najbolj pritožujejo, kvečjemu še nad prepočasnimi reakcijami. Psiholog Michael Ramscar je predstavil teorijo, po kateri so možgani starejših ljudi počasnejši zato, ker vsebujejo preveč informacij in morajo izbirati med njimi. Podobno kot to velja za računalnik s preobiljem informacij, kar pomeni, da ni razlog starost, temveč prepolno skladišče spominov.

Današnje vaje so stare več kot prvi človekovi zapisi, njihov učinek pa je neštetokrat preverjen. Vaj se lotite pravilno, z občutkom in po svojih sposobnostih, njihov učinek pa se bo pokazal praktično takoj. Primerne so za ljudi vseh starosti, poklicev in različnih sposobnosti. So pravzaprav osnovne vaje, s katerimi naj bi začenjali dan tudi manj gibljivi. Tokratne vaje razgibajo in okrepijo vrat in zgornji del telesa, s tem pa vsestransko ugodno vplivajo na vse telo.

Drage bralke in bralci, še naprej vas vabimo k sodelovanju. Pošljite nam katerega od čim bolj izvirnih receptov jedi, ki so jih kuhale vaše mame, tete in babice, na naslov: Uredništvo Vzajemnosti, Dunajska 109, 100 Ljubljana ali po elektronski pošti na urednica@vzajemnost.si. Če je le mogoče, dodajte fotografijo jedi. Ne pozabite pripisati svojega naslova in telefonske številke. Vsak mesec bomo izbrali in objavili po dva recepta, naša sodelavka za prehrano Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. pa ju bo strokovno komentirala.

Strokovnjaki pravijo, da sta jutranji sprehod ali rekreacija na zraku najbolj krepčilna, poživljajoča za telo in za možgane. Ob tem se kaže spomniti reka, da je vreme vedno primerno za aktivnosti v naravi, le ustrezno moramo biti oblečeni in dobrovoljni. Toda načela so eno, stvarnost pa nekaj povsem drugega. Ali je mogoče s pravilno hrano doseči, da bo naš korak bolj gibljiv in poskočen? Seveda, če s hrano dobimo vse snovi, ki jih potrebujemo za življenje! Mladostnost in zdravje okostja sta odvisna od dveh vrst celic: od osteoklastov in...

Pečen krompir z zeliščno skuto Potrebujemo: 8 - 10 srednje velikih krompirjev, sol, 250 g skute, sveža zelišča (drobnjak, peteršilj, timijan ali pehtran). Priprava Krompirje enake velikosti temeljito umijemo in neolupljene prerežemo na polovice. Položimo jih na pekač s prerezano stranjo navzgor in postavimo v pečico, segreto na 200 do 220 stopinj. V posodici z vilicami pretlačimo skuto in ji dodamo narezana sveža zelišča (ali suha), solimo in premešamo. Če želimo nekoliko bolj tekočo omako, skuti dodamo jogurt ali kislo smetano.

Tri začimbe, ki se razumejo s paradižnikom - kolikor ga je še ostalo na vrtu. Bazilik poznamo več vrst in podvrst, celo take z rdečkastimi listi, vse pa imajo zelo podoben vonj. Dobra misel je lepo slovensko ime za zelišče, ki ga največkrat uporabljamo posušenega, bolj pa ga poznamo pod tujim imenom origano. Po ljudskem verovanju šop navadne dobre misli v hiši odganja zle duhove, čarovnice in uroke. Vejico navadne dobre misli so ponekod dekleta pripela fantom, ki so odhajali v vojsko, in jih tako pospremile „z dobrimi mislimi“ -...