Pozimi je treba še posebej skrbno negovati in zavarovati naš največji organ - kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh in ljudje se več zadržujejo v zaprtih prostorih. Tudi hladen zrak in veter izsušujeta kožo. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.

Za primerno vlažnost in odpornost kože je pomembna nepoškodovana dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici. Če je koža oslabljena zaradi podedovanih lastnosti ali prepogostega umivanja z agresivnimi mili, postane občutljivejša na zunanje dražljaje in okužbe. Pojavijo se različna vnetja kože ali dermatitisi. Suha koža lahko precej srbi in se včasih drobno lušči. Če kože ne navlažimo z negovalnimi mazili, se pridruži vnetje in lahko nastane tako imenovani zimski dermatitis ali kožno vnetje.

Človek strašansko rad živi, čeprav je edina vrsta, ki dela samomore in umira v nesmiselnih vojnah, v katerih izgine na tisoče in celo milijone ljudi. V neki francoski anketi so spraševali ljudi, kako dolgo bi želeli živeti. Večina je odgovorila „več kot 100 let“, nekateri so navedli celo 160 let. Pri tem ni bilo razlik po spolu ali starosti.

Minljivost življenja so obžalovali pisatelji in drugi umetniki. Denimo naš Prešeren je napisal pesem Memento mori. Nesmrten ali vsaj dolgo mlad človek je arhetip številnih pravljic in leposlovnih del. Nesmrtna so tudi bitja v religijah, denimo angeli in svetniki, nič manj vragi in Satan ter verne duše. Slika Doriana Graya in Goethejev Faust nista edina dokaza hrepenenja po večnosti. V pravljici Studenec mladosti je stari drvar odkril studenec in po vsakem požirku iz njega se je za nekaj let pomladil. Domov se je vrnil kot mladenič.

Čebulo, ki v genih govori slovensko, boste v velikih trgovskih centrih zaman iskali. Pa vendar Slovenci še imamo svojo avtohtono čebulo. Pa tudi česen, ki mnogim še bolj smrdi kot čebula, zato pozabljamo, da je izredno zdrav.

Ironija je hotela, da sta se ohranili prav tisti čebuli, ki sta po imenu moškega spola: belokranjski žbul, ki ga z vso ljubeznijo goji Jože Križan iz Gribelj, ter ptujski lük. Tega lüka nikakor ne smemo zamenjati s hrvaškim ali bosanskim lukom. Razlika ni le v izgovorjavi, marveč v vsebini, pravi Branko Majerič, eden največjih lükarjev na ptujskem polju, ki je tudi letos ponosen lastnik evropskega certifikata, da prideluje zaščiteno slovensko čebulo.

Ajdov pečejak, haloški koruzni mešani kruh.

Ajdov pečejak

Recept za jed, ki so jo jedli tudi za zajtrk, še ohranja Mimica Kirbiš. Pečejakje pekla že njena mama na Pobrežju.
Sestavine:1 l mleka, malo kvasa, 2,75 dl ajdove moke, 1 dl ostre moke, kavna žlička soli, 3 jajca, malo ocvirkov, mast za cvrenje.
Priprava: mleko, kvas, jajca in sol razžvrkljamo ter zamešamo moko. Nazadnje dodamo malo ogretih ocvirkov. V kozici segrejemo mast in vlijemo vanjo testo, ki je pred tem pol ure počivalo. Pečenjak postrežemo še vroč. Ponudimo ga z mlekom, domačo kavo, lahko tudi s solato.

Marijin komentar: karkoli naredimo iz ajde, pomaga pri ožilju. Ajda namreč vsebuje močan antioksidant rutin, ki varuje drobne žilice in kapilare pred okvaro in s tem  posredno tudi telo pred krčnimi žilami in aterosklerozo. Ajdov pečejak varuje tudi pred hemoroidi..

Jušni cmočki z bučnimi semeni in bučnim oljem, piščanec v smetanovi omaki s šampinjoni, domači mlinci.

Jušni cmočki z bučnimi semeni in bučnim oljem

Potrebujemo:
60 g bučnih semen
60 g masla
jajce
50 g moke
50 g krušnih drobtin
3 žlice mleka
2 žlici bučnega olja
sol, poper

Priprava:
Maslo vzamemo iz hladilnika, da se zmehča. Bučna semena drobno sesekljamo.
V posodo damo razmehčano maslo, jajce, bučna semena, moko, drobtine, mleko, sol, poper in bučno olje ter vse z mešalnikom gladko premešamo. Zmes pustimo počivati na hladnem 20 minut.
Iz spočite zmesi oblikujemo majhne cmočke in jih zakuhamo v juho. Kuhamo nad šibkim ognjem 10 do 15 minut.
Različica: Z nekaj bučnih semen in kakšno žlico bučnega olja lahko odišavimo tudi preprosto testo za palačinke, ki jih narežemo na trakove za fritate.
Koristen nasvet: Cmočke brez težav zamrznemo.

Izkušnje tistih, ki vadijo že dolgo, potrjujejo, da so najbolj učinkovite tiste vaje, pri katerih z lastnim občutkom in poznavanjem svojih sposobnosti delujemo kot celota, torej s telesom in umom. Vaditi je treba postopoma, sledi pa neizogiben, prav tako, postopen napredek. V skrajnem primeru le zgolj ohranjanje gibalnih in umskih sposobnosti. 

Pri vadbi se je treba izogniti vsakemu pretiravanju. Seveda pa je najpomembnejša vaša volja in vztrajnost. Pa začnimo! Danes boste vadili v paru. Za uvod se sprehodite in pošteno nadihajte ter pretegnite. S hrbtoma se naslonite drug na drugega. Vzravnajte hrbtenico, udobno naslonite glavo nazaj na ramo, kot je prikazano na sliki, začutite blag razteg vratu spredaj in razširjenost prsnega koša ter čim bolj naravno dihajte. Ostanite v tem položaju kako minuto, nato zamenjajte stran in se naslonite še na drugo ramo.

Ljubljanski maraton, že devetnajsti po vrsti, je za nami. Na različno dolgih progah je tudi letos teklo precej starejših tekačev in tekačic. Veliko ljudi zmotno misli, da je tek športno-rekreacijska dejavnost, ki ni primerna za starejše. Nasprotno! Tek ohranja mladostnost, krepi dušo in telo tudi ljudem, ki so že zakoračili v tretje življenjsko obdobje.

O prednostih teka smo se pogovarjali s priznanim slovenskim športnim trenerjem, profesorjem Urbanom Praprotnikom. Tek postaja vse bolj popularen. Zakaj? No, ne vem, ali je to čisto res. Preden so postala popularna kolesa, tramvaji, avtobusi in avtomobili, so bile noge zagotovo najbolj ljudsko"prevozno" sredstvo. Takrat je tekel skoraj vsak, ki je le lahko. Dandanes pa teče zgolj tisti, ki se za to posebej odloči. Res pa se v zadnjih dvajsetih letih priljubljenost teka strmo povečuje.

Vrisk zadovoljstva — Kot smo napovedali v prejšnji Vzajemnosti smo eni od bralk omogočili brezplačno friziranje in ličenje. Prva srečna izžrebanka je Gorenjka Cirila Šimon iz Hraš pri Smledniku.

Gospa Cirila je že nekaj let je naša zadovoljna naročnica, sicer pa Vzajemnost že dolgo pozna, saj je bila nanjo naročena tudi njena mama. Prebere skoraj vse, najraje pa ima članke o modi in vrtu; revija pa ji je všeč tudi zato, ker v njej ni politike. Povedala je, da je bila vso delovno dobo prodajalka z dušo in srcem, zadnjih 15 let pred upokojitvijo je delala v trgovini Mass v ljubljanskem BTC. S sodelavkami se občasno še vedno družijo.