»Biti moder pomeni priznati, da so naše sodbe lahko včasih napačne, da ne poznamo vedno vseh potrebnih dejstev, da torej nimamo vedno prav.« Pam Brown Tokratno razmišljanje je spodbudilo nedavno čakanje pred odprtjem zdravstvene ordinacije. Med prisotnimi se je spontano začel pogovor, ki sem mu morala prisluhniti, pa hotela ali ne. Posebno vneta je bila manjša skupinica, ki je izstopala z opravljivimi temami: - »Prisluškovala sem pred vrati, kaj je telefonirala...

… ter jih obenem tudi razgibajte. Preden začnete z vadbo, naredite za ogrevanje vaje, ki sem jih opisala v februarski številki. Že večkrat sem zapisala, da so spuščena in sproščena ramena v lepi drži pomemben dejavnik in pokazatelj našega počutja in zdravja. Vaje so enako učinkovite tudi za tiste, ki veliko sedijo, če jih naredijo pravilno. Da bo vpliv spomladanskih vremenskih sprememb in nihajočih temperatur čim manjši, se bomo tokrat posvetili ramenom in predklonu. Stojte vzravnano z nogami rahlo narazen. To velja za vse tokratne vaje.

Zapečen koromač Potrebujemo: 4 večje koromače 2 dl smetane za kuhanje 15 - 20 izkoščičenih črnih oljk 150 g poltrdega sira, ki se dobro topi Pečico vklopimo na 180 do 200 stopinj. Koromač očistimo, liste prihranimo za okras, korene pa narežemo na večje kose. Stresemo jih v lonec, prilijemo vodo do polovice, rahlo solimo in pristavimo. Ko zavre, pokrito kuhamo dve minuti, da se koromač napol zmehča. V model naložimo koromač, prelijemo s smetano. Izkoščičene oljke narežemo, sir pa naribamo in oboje potresemo po koromaču.

Naše potovanje v svet začimb - spoznali smo že ingver in kurkumo, pa lovor in gorčico - nadaljujemo z dišečimi začimbami, ki jih poznamo predvsem po slaščicah. Prvi izmed njih sta cimet in klinčki. Začimbi torej, ki ju pozimi najbrž pogosteje uporabljamo kot v drugih letnih časih. A uporabni sta v vseh letnih časih in predvsem ne le v sladicah. Klinčki so posušeni cvetni popki tropskega drevesa klinčevca. Klinčki vsebujejo eterična olja, ki so dober antiseptik, zato že od nekdaj velja, da preprečujejo slab zadah, blažijo zobobol in...

Zamenjave kolka sodijo med pogoste, a tudi najbolj uspešne operacije, saj si po njih ljudje po navadi hitro opomorejo. Najbolj pogoste so zamenjave kolkov zaradi degenerativnih sprememb. O posegu, o vrsti kolčnih sklepov in o okrevanju po operaciji smo se pogovarjali s dr. Simonom Kovačem, vodjo protetike v bolnišnici Valdoltra. Zakaj pride do obrabe kolkov? Vzroka ne poznamo. Tkiva se starajo pri vseh, do sprememb pa pride le pri nekaterih, a še to zelo različno, prej ali kasneje, hitro ali počasneje.

Vzrokov za otekanje nog, ki se mu lahko pridruži tudi občutek težkih, utrujenih in bolečih nog, je več. Najpogostejši vzrok zanj je kronično vensko popuščanje ali krčne žile (t. i. varice). Otekle in boleče noge pa se lahko pojavijo še pri drugih obolenjih, zato je pri postavljanju diagnoze treba najprej izključiti bolezni srca, ledvic in ščitnice. Krčne žile se lahko pojavijo tudi ob oviranem pretoku limfe (t.i. limfedemu) iz okončin, kar je pogost pojav po poškodbah nog ali operacijah v trebuhu.

Zobje, natančneje njihova zunanja plast, sklenina, predstavljajo najtrše in proti obrabi najbolj odporno tkivo v telesu. Narava je poskrbela, da tako zobje učinkovito opravljajo glavno funkcijo - grizenje. Kljub temu pa se zobje obrabljajo. Ob normalni uporabi jih je vsako leto manj za približno 10 qm (mikrometrov). Povedano drugače, v sto letih se zobje skrajšajo in stanjšajo za milimeter. O »normalni (upo)rabi« lahko govorimo, ko žvečimo na način, da so zobje, žvečne mišice in čeljustni sklep v harmoničnem, varovalnem odnosu, usklajen in...