Zdravljenje s čebeljimi piki v Sloveniji ni novost. Pravi mojster tega zdravljenja je bil konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja znameniti mariborski zdravnik, slovenski domoljub češkega porekla, dr. Filip Terč. S tisoči in tisoči čebeljih pikov je uspešno pomagal kakim sedemsto bolnikom z akutnim revmatizmom, išiasom, z bolečinami v kolku in z vnetji zapestij in gležnjev. Njegov rojstni dan, 30. marec, je celo postal svetovni dan apiterapije.

Parodontalna bolezen je ena od tako imenovanih civilizacijskih bolezni in ima velik vpliv na pojavnost srčne in možganske kapi, pljučnice, povečanje vnetnih proteinov, ki jih proizvajajo jetra, pa tudi na zaplete pri sladkorni bolezni. Človek z zmerno parodontalno boleznijo ima za površino obeh dlani okuženo, vneto, razjedeno in gnojno rano, ki je že načela kost. V ustih je ta nevarna okužena rana skrita in ljudje imajo »le« zadah iz ust in jim pri ščetkanju krvavijo iz dlesni.

Čez dan se na površino zoba odlagajo in vežejo sestavine sline, hrane, pijač itd., ki tvorijo mehke zobne obloge, nabirajo se na zobnem vratu in tako bakterije iz zobnih žepkov dobijo potrebna hranila. Posledično se bakterije namnožijo in v prvi fazi povzročajo vnetje dlesni, kasneje pa vnetje napreduje v parodontalno bolezen. Če mehkih oblog ne odstranimo vsaj enkrat  na dan, imajo bakterije v obzobnem žepku konstanten dotok hranil in idealne možnosti za nemoteno razmnoževanje.

Vaši odzivi kažejo, da nekateri z dobro voljo in z željo po napredku redno vadite in se tako trudite izboljšati svojo moč, kondicijo, gibljivost. Pa poglejmo, kaj lahko danes še posebej nadgradite in čemu je vredno v imenu ohranjanja zdravja nameniti pri vajah več pozornosti. Ogrejte se na način, ki vam je najljubši, z nekaj minutami hoje, teka, kolesarjenja in, če vam ustreza, tudi lahnimi poskoki ali z zibanjem telesa gor in dol ter s poudarjenim gibanjem v kolenih.

Ljudje, ki so zaradi poškodbe ali bolezni prisiljeni ležati, bi morali vsak dan opravljati vaje, ki preprečujejo mišično atrofijo ali zmanjšanje mišične mase, pa tudi preležanine. Mišice se skrajšajo, če niso primerno raztegnjene ali obremenjene. Posebne vaje, ki jih opravljamo redno, pomagajo preprečiti ali zmanjšati tovrstne zaplete. Nekatere vaje lahko opravljate sami, pri drugih pa boste potrebovali pomoč. Vaje pasivne mobilizacije opravljamo s pomočjo terapevta, spodbujajo pa predvsem gibljivost v sklepih, kot so gležnji, kolena, boki...

Upokojenci se pogosto izgovarjamo, da imamo premalo časa. Dan nam vse prehitro mine in tako ne moremo postoriti vsega, kar smo načrtovali. Toda ali ni v tem tudi prednost? Razmislite! Tako ostajamo dejavni in si na izkušnjah lepega in manj prijetnega, kar se zgodilo v preteklosti, osmislimo dan. Ko sem se pred dnevi o tem pogovarjala z znanko, mi je dejala: »Nikoli mi ni dolgčas.« In prav v tem je smisel zadovoljstva v starosti ne glede na leta.

Dolgočasje je stresno Že Pascal je menil, da je dolgočasje za človeka eno najtežjih čustvenih stanj. Težko se je posamezniku izviti iz njega in poiskati ustrezno spodbudno nadomestilo. Psiholog John Eastwood pojasnjuje: »Dolgočasje je neizpolnjena želja po zadovoljitvi dejavnosti. Veliko vzrokov pripomore k temu, da nismo sposobni kaj primernega početi s seboj.« Ugotovil je tudi, da mnogim, ki se dolgočasijo, manjka koncentracija na želeni cilj. Ko se človek dolgočasi, mora najprej pomisliti, da je to signal, da mora nekaj spremeniti.

Jabolka so zdrava presna, pa tudi kuhana, pečena in vložena, zato so bila vedno dobrodošla v kulinariki in ljudskem zdravilstvu. Uporabljali so jih za zdravljenje različnih bolezni, za čiščenje sluzi v prsih, odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za krčne žile ter za okrevanje po boleznih. Za dober in miren spanec so priporočali kuhana jabolka, pečena so polagali na boleče uho in na rane. Pridelava jabolk v Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, kar priča o tem, da se zavedamo njihove zdravilne vrednosti.

Malice med večjimi obroki so veliko bolj pomembne, kot mislimo. To pa zato, ker preprečujejo lakoto v možganih, ko zaznajo, da v našem telesu ni vseh snovi, ki jih potrebujemo. V tem primeru možgani preklopijo delovanje telesa na varčevalni program, kar pomeni, da upočasnijo prebavo in presnovo ter tvorbo in porabo energije. Na ta način skušajo možgani zavarovati telo pred samouničenjem, zato zmanjšajo delovanje vsega, kar ni nujno za ohranjanje življenja.

Piščančja juha s sojinimi kalčki
Različne kose piščančjega mesa položimo v lonec. Dodamo narezano čebulo, česen, sol, prilijemo vodo ter počasi na šibkem ognju kuhamo dve uri. Delno ohlajeno juho precedimo; tako dobimo bistro piščančjo juho. Meso iz juhe narežemo na manjše kose in prihranimo.
V bistro juho dodamo na trakove narezan korenček ter kocke gomolja zelene. Pristavimo in kuhamo naprej, da se korenasta zelenjava zmehča. Proti koncu dodamo na trakove narezano bučko ali rezance ohrovta, kolobarje pora in jušne vlivance, kuhamo dalje par minut. Na koncu v juho vstavimo še sojine kalčke ter kuhano piščančje meso. Začinimo s soljo, poprom, premešamo in po minuti odstavimo.
Po želji juho začinimo z žlico ali dvema sojine omake in nastrganim ingverjem.