Če vam ni za meso, jejte več stročnic
Kdor ne mara mesa, ki je najosnovnejši vir beljakovin za naše telo, ga lahko v veliki meri nadomesti z rastlinskimi viri beljakovin, a popolnoma nikoli. Znanstveno utemeljena je trditev, da moramo ljudje jesti najrazličnejšo hrano tako rastlinskega, kakor tudi živalskega izvora. Vsakršno enostransko prehranjevanje - mesno ali brezmesno - pa je nevarna stranpot.
Najbogatejši rastlinski vir beljakovin so stročnice, potem ajda in žita ter nekateri lupinasti plodovi. Povedati pa je treba, da so rastlinski viri beljakovin manj izkoristljivi kot živalski viri, denimo ribe in meso.
-
Prvotna domovina pravega kostanja sta Mala Azija in Sredozemlje. Nekatere najboljše sorte kostanja (maroni) prihajajo iz Italije, južne Francije, Španije, Portugalske in Turčije. Tudi pri nas dobro uspeva. Ozke, grobo nazobčane suličaste liste zagledamo že od daleč, jeseni pa zagotovo ne bomo spregledali bodičastih "ježkov", ki obdajajo temno rjave plodove. Kostanj je visoko kaloričen in vsebuje do 45 odstotkov škroba, ki se pri praženju delno spremeni v sladkor.
Sadje - za ohranjanje zdravja in vitkosti
Sadje je zelo koristno za naše zdravje, a se tega premalo zavedamo. Zato si ga vsaj v jeseni, ko nas narava najbolj bogato obdaruje z njim, privoščimo čim več. Jabolka. Polno je različnih vrst sadnih sladkorjev, vsebuje vitamine A, B 1, B6, C in H, minerale, vlaknine, aromatične spojine, eterična olja in sadne kisline. Zato je seznam njegovega zdravilnega delovanja zelo dolg. Manj znano je, da zavira delovanje žleze slinavke pri produkciji inzulina. Manj inzulina pa zmanjša tek, zato z uživanjem jabolk laže hujšamo in urejamo prebavo.
-
Bučkin kolač z limonovim oblivom Pečico segrejemo na 180 stopinj. Model namastimo in pomokamo. Potrebujemo 300 g naribanega bučnega mesa, uporabimo lahko grobo naribane bučke ali buče – slednje olupimo in odstranimo semenje. V večji posodi gladko zmešamo tri jajca, 225 g sladkorja, deciliter oljčnega olja, 1,5 dl jogurta in vrečko vaniljevega sladkorja. Na zmes presejemo 280 g moke, čajno žličko pecilnega praška, pol žličke sode bikarbone, pol žličke soli, dve žlički mletega cimeta, žličko nastrganega ingverja in pol žličke nastrganega...
-
Dermatologinja Mateja Lisjak pri svojem delu ugotavlja: »Čakalnice so prenapolnjene, čakalne dobe predolge, saj je dermatologov odločno premalo. Ko pride bolnik v ambulanto, ni časa, da bi lahko vprašal po tem, kar ga zanima. Šele ko pride domov, ugotovi, da o določenih pomembnih zadevah sploh nič ne ve.« Ob tem pa Lisjakova poudarja, da zaradi vsake težave še ni treba takoj k dermatologu. Tako je, denimo, kadar imamo zelo suho, srbečo kožo. V takem primeru je treba veliko piti, saj koža dobiva vlago tudi od znotraj, hkrati pa redno...
Kratke zdravstvene novice – september 2013
Sprehod za spomin Na svetovni dan alzheimerjeve bolezni Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica pripravlja sprehod po Ljubljani, s katerim želijo širšo javnost opozoriti na bolezen, ki postaja bolezen številka ena zdajšnjega časa. Zbirno mesto bo v soboto, 21. septembra, ob 10. uri v parku Tivoli pred Moderno galerijo. Od tam se bodo udeleženci odpravili do mestne hiše, kjer jih bo nagovoril župan Zoran Janković. Vabljeni vsi, ki se vas je bolezen dotaknila in ki boste s svojo prisotnostjo pomagali na bolje spremeniti svet...
Pater Ašič zdravilec s karizmo – demenca
Demenca je kronična, napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 60 odstotkov vseh demenc, pojavlja pa se v zgodnji obliki (pred 65. letom starosti, pri njej ima velik vpliv genetska nagnjenost za razvoj bolezni) in v pozni obliki po 65. letu. Prognoza je slabša pri zgodnji obliki, saj bolezen napreduje hitreje.
Srčno popuščanje je treba zgodaj odkriti
Srčno popuščanje je resno obolenje, ko srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi organizem dobil dovolj kisika in hranilnih snovi, kar pa povzroča nabiranje tekočine v pljučih in v drugih delih telesa. Bolniki zato hitro občutijo utrujenost, odločilno se zmanjša kakovost njihovega življenja, pogosto so hospitalizirani. Da gre za resno obolenje pove podatek, da v petih letih po postavitvi diagnoze umre več bolnikov, kot jih umre zaradi najpogostejših rakavih obolenjih.
Ljubezen ne sprašuje po letnici rojstva
Med letaki prodajalcev zelenjave in organizatorjev dogodkov se je na lokalni oglasni deski znašlo tudi sporočilo bolj osebne narave: Samski moški, star 54 let, urejen, preskrbljen, /…/ želi za prijateljstvo in kasneje za resno zvezo spoznati samsko žensko ali mamico, staro od 40 do 60 let.«
Avtor oglasa je Boris, zavarovalniški agent. Ima dvanajstletnega sina, ki živi pri njegovi nekdanji partnerki, sam pa ob vikendih skrbi zanj. Meni, da je še premlad, da ne bi spet užival v življenju v dvoje: »Želim si spoznati žensko, s katero bi se razumela in se imela resnično rada. Mislim, da nas je veliko duš, ki iščemo drugo polovico.«
-
Vsak si je po svoje prizadeval, da bi neznosno vroče poletje čim laže preživel. Pomagali smo si na različne načine in bili hvaležni medijem za zdravstvene nasvete. Tako smo malce laže prenašali »tropsko« vročino. Vsak letni čas ima poseben vpliv na duševnost človeka in na njegovo odzivnost. O tem govorijo številne medicinske in psihološke raziskave. Nekateri ljudje so bolj, drugi spet manj sposobni usmerjati življenje v krepitev svojih telesnih, duševnih in socialnih moči. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na človeka.
