Jabolka so zdrava presna, pa tudi kuhana, pečena in vložena, zato so bila vedno dobrodošla v kulinariki in ljudskem zdravilstvu. Uporabljali so jih za zdravljenje različnih bolezni, za čiščenje sluzi v prsih, odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za krčne žile ter za okrevanje po boleznih. Za dober in miren spanec so priporočali kuhana jabolka, pečena so polagali na boleče uho in na rane. Pridelava jabolk v Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, kar priča o tem, da se zavedamo njihove zdravilne vrednosti.

Malice med večjimi obroki so veliko bolj pomembne, kot mislimo. To pa zato, ker preprečujejo lakoto v možganih, ko zaznajo, da v našem telesu ni vseh snovi, ki jih potrebujemo. V tem primeru možgani preklopijo delovanje telesa na varčevalni program, kar pomeni, da upočasnijo prebavo in presnovo ter tvorbo in porabo energije. Na ta način skušajo možgani zavarovati telo pred samouničenjem, zato zmanjšajo delovanje vsega, kar ni nujno za ohranjanje življenja.

Piščančja juha s sojinimi kalčki
Različne kose piščančjega mesa položimo v lonec. Dodamo narezano čebulo, česen, sol, prilijemo vodo ter počasi na šibkem ognju kuhamo dve uri. Delno ohlajeno juho precedimo; tako dobimo bistro piščančjo juho. Meso iz juhe narežemo na manjše kose in prihranimo.
V bistro juho dodamo na trakove narezan korenček ter kocke gomolja zelene. Pristavimo in kuhamo naprej, da se korenasta zelenjava zmehča. Proti koncu dodamo na trakove narezano bučko ali rezance ohrovta, kolobarje pora in jušne vlivance, kuhamo dalje par minut. Na koncu v juho vstavimo še sojine kalčke ter kuhano piščančje meso. Začinimo s soljo, poprom, premešamo in po minuti odstavimo.
Po želji juho začinimo z žlico ali dvema sojine omake in nastrganim ingverjem.

Neprijetno in dolgotrajno srbenje je pogosta težava starejših ljudi. Praskanje prinese le prehodno olajšanje, zato je treba odkriti pravi vzrok srbenja. Teh pa je precej. Pri starejših ljudeh je po navadi vzrok za srbenje suha koža, zato so težave izrazitejše pozimi, ko centralno ogrevamo stanovanja, in tako izsušimo zrak v prostorih. Tudi pri mlajših osebah z atopičnim dermatitisom in osebah, ki se pogosto umivajo, je koža zelo suha in se drobno lušči ter srbi. Taka koža je tudi bolj občutljiva za zunanje, dražeče snovi in okužbe.

Zdravje ust neposredno vpliva na stanje vsega telesa in ima pomembno vlogo pri kakovosti našega življenja. Zobozdravnika Matej Pirtovšek in Sebastjan Perko, ustanovitelja centra Ustna medicina v Ljubljani, trdita, da je mogoče s pravilnim terapevtskim pristopom in predvsem z osveščanjem ljudi o sodobnih smernicah za zdravje, svoje zobe obdržati še v pozna zrela leta vse tja do stotega leta starosti. Za naprej pa sta v šali dejala, da garancije ne moreta dati.

Dopovedujte si: »Sem dragocen, ker sem. Vreden sem preprosto zato, ker živim.« Tako nam svetujejo psihoterapevti.

Dragi bralci! Preden boste prebrali ta prispevek, poskusite iskreno odgovoriti na naslednje trditve: 1. V glavnem sem s seboj zadovoljen. 2. Pogosto imam občutek, da sem v svojem življenju nezadovoljen, da sem »zanič«. 3. Imam kar nekaj dobrih sposobnosti za delo. Zato sem zadovoljen. 4. Mislim, da sem tak kot drugi. 5. Imam se za človeka, ki ceni vrednote pri sebi in drugih. 6. Pogosto se počutim nekoristnega. 7. Sebe nimam dovolj rad. 8. Sem nesrečen človek, zato si ne znam pomagati. 9. Imam pozitiven odnos do sebe. 10.