Človek ima zobe, da z njimi grize, to pa je poleg socialne vloge, ki jo igra nasmeh, glavna naloga zob. Usklajen ugriz je tisti, pri katerem pride do maksimalnega stika zob ob hkratnem stiku zgornje in spodnje čeljusti, pri čemer so žvečne mišice sproščene, čeljustni sklep pa v pravilnem položaju. Za dober ugriz se morajo zgoditi tri stvari. Prvič, imeti moramo zobe, in to stabilne, kar nam omogočajo zdrave dlesni, torej brez parodontalne bolezni. Naprej, zobje morajo biti močni. Močan zob je tisti, ki nima lukenj in je ohranjen celovito.

Pozornost je najpomembnejši pogoj vseh umskih procesov. Če odpove pozornost, odpovejo tudi drugi duševni procesi ne glede na gibalne, senzorne in razumske značilnosti. S pozornostjo se jasnijo vsebine zavesti, denimo zaznave ali predstave. Pri posameznikih opažamo, da njihovo mišljenje včasih odpoveduje samo zato, ker niso dovolj pozorni na gradivo. Zlasti osebe z minimalno cerebralno poškodbo se težko zberejo in pogosto jih zmotno imamo za umsko nerazvite ali prizadete, v resnici pa motena le njihova pozornost.

Neumno si je beliti glavo zaradi staranja, saj ga ne morete preprečiti. Od kod torej pravilo, ki veleva: ostani mlad? Ostati mlad pomeni spreminjati pogled na svet, se zanimati za dogajanje okrog sebe, biti motiviran in pustolovski. Telesno staranje je nekaj, kar čaka vse; z lepotnimi operacijami ga samo prestavljamo na kasnejši čas, zato pravzaprav v njih ni pravega smisla. Bolje je ostati mlad umsko in čustveno. Škotski komik Billy Conolly se je na eni od svojih predstav sklonil in pri tem zastokal kot kak starček ter s skremženim obrazom...

Pomoč vnuku V svetovalnico je poklicala naročnica naše revije in iskala pomoč za vnuka. Sedemnajstletnik je imel hude vedenjske težave; bala se je, da ga bodo napotili v prevzgojni zavod. Vnukov oče je zelo nasilen človek in odvisnež od alkohola, mama pa vdano prenaša moževe izbruhe slabe volje in nasilnosti. Ko je bil vnuk še mlajši, je bil vedno tiho in se je raje umaknil, zdaj pa se postavlja zase ter ščiti mamo in sestro pred agresivnim možem in očetom.

Ledvice čistijo kri, iz organizma odstranjujejo odvečne snovi, ohranjajo ustrezno količine vode in elektrolitov v telesu in skrbijo za normalen krvni tlak. Zaradi staranja in sodobnega načina življenja pa njihovo delovanje slabi. S preslabotnim delovanjem ledvic se sooča četrtina starejših od 65 let, pa večina starejših od 75 let. Pri starejših sicer redko pride do popolne odpovedi ledvic, vendar pa njihovo oslabljeno delovanje povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov in drugih bolezni.

Zaradi periferne arterijske bolezni, napredovale oblike ateroskleroze ali poapnenja žil, pri nas vsako leto zboli od 2000 do 3000 bolnikov. Ker se v notranje stene arterij odlagajo holesterol ali maščobe, kalcij in vnetne celice, se arterija začne ožiti in skozi njo se pretaka čedalje manj sveže krvi, obogatene s kisikom, zato postaja žilna stena trša in neelastična. Lahko se žila tudi povsem zapre, pretok krvi pa ustavi. Tipični znaki periferne arterijske bolezni so: stiskajoča bolečina v nogi (v mečih ali stegnih), ki se pojavi med hojo,...

Hren in pelin v naših krajih povezujemo z veliko nočjo, ki jo praznujemo v teh pomladnih dneh. Ker imata med velikonočnimi jedili simbolen pomen, ju spoznajmo natančneje. Hren so sprva gojili zgolj v zdravilne namene, zdaj pa ga cenimo predvsem kot začimbnico. Najbolj poznamo hrenovo omako ob goveji pečenki ali kuhani govedini ter nariban hren s kislo smetano ob velikonočni šunki. Celo klobasice imenujemo hrenovke, saj so jih sprva ponujali le s hrenovo omako in šele kasneje z gorčico ali majonezo.