-
Previsok krvni tlak dolgoročno vpliva predvsem na nastanek bolezni srca in ožilja, ki so vzrok kar za polovico smrti pri nas. Je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, srčne odpovedi in odpovedi ledvic. Tudi blago zvišane vrednosti krvnega tlaka povečujejo možnosti za nastanek omenjenih posledic.
Povišan krvni tlak v arterijah imenujemo arterijska hipertenzija. Včasih gre za posledice drugih bolezni (»sekundarna hipertenzija«), v veliki večini primerov pa vzrokov ne odkrijemo in tako govorimo o »primarni« ali »esencialni« hipertenziji. Ker v začetni fazi ne občutimo nobenih težav, lahko hipertenzijo upravičeno imenujemo tudi »tiha ubijalka«.
-
Okulisti ugotavljajo, da je številne motnje vida mogoče pripisati organizmu neprijaznim navadam, škodljivim vplivom iz okolja, poškodbam in neustrezni razsvetljavi doma in na delovnem mestu (pri branju, pisanju, gledanju televizije, natančnem ročnem delu ipd.). Marsikaj od tega pa lahko učinkovito preprečimo ali vsaj omilimo.
Oftalmologi poudarjajo, da ustrezna svetloba (umetna ali naravna) sodi med pomembne elemente zdravega delovnega in bivalnega okolja. Najbolj primerna je naravna svetloba, ki pada na delovno površino z leve strani. Priporočljivo je, da poleg splošne osrednje razsvetljave pri delu uporabljamo še stensko, namizno ali stoječo svetilko, ki stoji v neposredni bližini delovne ploskve in jo lahko po potrebi premikamo in svetlobo usmerjamo tja, kjer jo najbolj potrebujemo. Izrazito neprijetna je svetloba, ki sije na delovno površino od spredaj (bleščanje pri delu z računalnikom, branju, pisanju ipd.). Izogibati se kaže svetlobnim virom, ki oddajajo raznobarvno ali utripajočo svetlobo. Zdravju škodljive so lahko tudi sicer priljubljene aromatične svetilke, v katerih se pogosto naselijo spore glivic. Zato je treba posodico za aromatično substanco pogosto čistiti (najbolje z lugom in vročo vodo, z alkoholom ali s kisovo esenco).
-
Čas je, da se v objemu s soncem obsijanih pomladnih dni tudi dobro okrepimo. Pred tem je priporočljivo nežno in dobro pretegovanje ter ogrevanje telesa, denimo s kratkim sprehodom, lahko tudi le s poglobljenim dihanjem (pokukajte v lansko decembrsko številko).
S pravo hrano do zdravega ožilja
Naše ožilje je pravcato cestno omrežje, po katerem teče strogo urejen promet krvi s hranilnimi snovmi ali z odpadki. Pri povprečnem odraslem človeku je vseh žil in kapilar za več kot 150 tisoč kilometrov. Ožilje uspešno opravlja svojo nalogo le, če skrbimo zanj.
Hitrost pretoka krvi je različna. Po arterijah teče najhitreje, skozi vratno arterijo kar 330 milimetrov na sekundo, skozi kapilare pa se pretaka le s hitrostjo milimeter na sekundo. Tako imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo hranilne snovi in odložijo odpadke. Če je pretok moten, kri zastaja in nastanejo krčne žile, celicam primanjkuje hrane, odpadne snovi pa se ne izločijo in postopno se zastrupljamo. Vse to govori v prid ugotovitvi, da moramo za svoje žile še kako skrbeti ter skrbno izbirati hrano, ki preprečuje krvne strdke in ohranja žile brez oblog, močne, prožne, pretočne in voljne.
-
Ali človek danes doživlja strah drugače kot nekoč? Temu vprašanju psihologi posvečajo veliko pozornosti. Ker je strah zelo pereče vprašanje, mu namenjam tokratno razmišljanje.
Pobudo za to so mi dali prispevki različnih »psiholoških novic«, ki mi jih pošiljajo prijatelji psihologi iz različnih krajev doma in na tujem. Zato sem jim zelo hvaležna.
Psihologi in drugi strokovnjaki so enotni v prepričanju, da ni nobenega življenja brez strahu. Zato je strah osnovno človekovo čustvo, ki ga deli tudi z drugimi živimi bitji. Še vedno pa ni povsem raziskano vprašanje, kako človek doživlja strah in kako ga uspešno premaguje.
-
Ajdovi velikonočni želodci
Potrebujemo:
1 kg bele moke
3 do 4 dag kvasa
4 do 5 dl mleka
2 jajci
malo olja
sol
Za nadev:
25 dag ajdove moke
1 liter svinjske juhe
50 dag šunke ali suhega svinjskega mesa
5 jajc
5 dag masla ali margarine
3 dag kvasa
malo drobtin
Iz vseh sestavin zamesimo kvašeno testo, ga temeljito pregnetemo in postavimo vzhajat na toplo. Medtem zakuhamo v juho ajdovo moko, da dobimo gost močnik. Še vročemu primešamo jajca, dodamo drobno zrezano šunko ali suho meso ter po želji dosolimo. Počakamo, da se nadev ohladi. V ohlajeno zmes vmešamo vzhajani kvas in toliko drobtin, da postane lepo mazav. Nato postavimo nadev na toplo, da nekoliko vzhaja.
-
Po vsem svetu je čedalje več raka debelega črevesa in danke. Tudi v Sloveniji vsako leto odkrijejo najmanj 1400 novih primerov, največ bolnikov je starejših od 50 let, najbolj pa skrbi podatek, da več kot 80 odstotkov bolnikov pride k zdravniku zelo pozno, ko so rakasti zasevki že napadli druge organe. Zdravljenje tako napredovale bolezni pa je daljše in za bolnika veliko bolj naporno, poleg tega pa tudi ni možnosti za popolno ozdravitev. Če pa je rak odkrit v zgodnji fazi, je ozdravljiv! Res pa ta rak nima posebej značilnih znakov, zato je nujno redno opravljanje pregledov, če se morda v črevesju niso pojavili kakšni izrastki Pomembno je zlasti odstranjevanje polipov iz črevesja, saj se lahko iz njih v petih letih razvije tumor.
-
Spomladi smo pogosto utrujeni, ne da bi poznali vzrok za to. Ponavadi se kar sprijaznimo, češ da gre za pomladansko utrujenost, nujno posledico zimskih dni, ko smo se greli v toplih prostorih in nas je zmrazilo že ob pogledu skozi okno na zasneženo, mrzlo zimsko pokrajino.
V dobršni meri je res, da je pomladanska utrujenost posledica tega, da nismo bili dejavni, da se nismo kaj prida gibali na svežem zraku. Pa tudi tega, da smo jedli manj sveže zelenjave in sadja, da smo uživali zelenjavo, ki je bila pridelana v rastlinjakih, torej umetno vzgojeno, ki zato tudi nima dovolj hranil, ki jih človekovo telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Spomladi človeškemu telesu tudi bolj kot sicer manjka vitaminov in mineralov. Lahko pa se zgodi, da je utrujenost posledica kake resnejše bolezni, zato ne bo odveč, če si ogledamo, katere so te bolezni.
-
Kdor neguje ali je kdaj negoval bolnega ali ostarelega svojca, ve, da je to zelo zahtevna naloga. Pa ne le zaradi fizičnih naporov, ki pri negi bolnika, priklenjenega na posteljo, niso zanemarljivi. Pri sicer vsakdanjih opravilih se zastavlja veliko vprašanj in neznank. Tako včasih ne vemo, kako sploh pristopiti k bolniku, kako se lotiti nege, da ne bomo prizadeli bolnikovega dostojanstva. Lahko se zgodi, da kakega opravila preprosto ne obvladamo, če še nikoli nismo imeli opraviti s hromim ali dementnim bolnikom.
Preveč sladkorja škoduje ledvicam
Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki nastane, ko telo ne tvori dovolj inzulina (tip 1) ali pa ga ne more ustrezno uporabiti (tip 2). Preveč sladkorja v krvi z leti pripelje do številnih zdravstvenih težav, najpogostejše so okvare velikih in malih žil, predvsem pa oči, ledvic in živčevja.
Sladkorna bolezen je najpogostejši vzrok za okvaro ledvic, pa tudi za kronično ledvično odpoved, na kar sta letos ob svetovnem dnevu ledvic, 11. marcu, še posebej opozarjali Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Zveza diabetikov Slovenije. Zaradi svoje zgradbe so ledvice zelo občutljive za povišano koncentracijo sladkorja v krvi. Diabetična ledvična bolezen se razvija počasi - po dvajsetih letih jo ima 80 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, že po desetih letih bolezni pa polovica bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Pogosta vzroka za odpoved ledvic sta tudi povišan krvni tlak (več kot 130/80 mmHg) in glomerulonefritis (vnetje drobnih ledvičnih filtrirnih enot glomerulov).
