Ob mišicah, ki jih krepite ob vajah, predstavljenih v naši reviji, je dobro, da se vsaj enkrat načrtno posvetimo tudi notranjim organom. S pomočjo mišic trupa in medeničnega dna jih bomo okrepili. Najvarneje je vaditi leže na hrbtu,  na trši postelji ali kavču, še bolje pa na telovadni podlagi ali na debelejši preprogi. Preden začnete, se s hojo in s svojimi vajami ogrejte toliko, da začutite povečano toploto v telesu. Ker so tokratne vaje zelo intenzivne in močno učinkujejo na vse telo, priporočam po vsaki vaji počitek, vse dokler se dihanje...

Zamrzovanje je najboljši način konzerviranja živil, če ga le opravimo brezhibno, saj tako živilom najbolj ohranimo kakovost in hranilne snovi. V živilski industriji uporabljajo drage postopke, kjer so živila zamrznjena zares hitro in je zato kakovost izjemno dobra. Eden takih postopkov je liofilizacija, to je zamrzovanje s sušenjem. A tudi doma smo lahko uspešni, če upoštevamo najpomembnejša pravila. Če znižamo temperaturo, da voda v živilu zamrzne, mikroorganizmom zmanjšamo aktivnost in tehnično je zaustavljeno kvarjenje živila.

Kdor ne mara mesa, ki je najosnovnejši vir beljakovin za naše telo, ga lahko v veliki meri nadomesti z rastlinskimi viri beljakovin, a popolnoma nikoli. Znanstveno utemeljena je trditev, da moramo ljudje jesti najrazličnejšo hrano tako rastlinskega, kakor tudi živalskega izvora. Vsakršno enostransko prehranjevanje - mesno ali brezmesno - pa je nevarna stranpot.

Najbogatejši rastlinski vir beljakovin so stročnice, potem ajda in žita ter nekateri lupinasti plodovi. Povedati pa je treba, da so rastlinski viri beljakovin manj izkoristljivi kot živalski viri, denimo ribe in meso.

Prvotna domovina pravega kostanja sta Mala Azija in Sredozemlje. Nekatere najboljše sorte kostanja (maroni) prihajajo iz Italije, južne Francije, Španije, Portugalske in Turčije. Tudi pri nas dobro uspeva. Ozke, grobo nazobčane suličaste liste zagledamo že od daleč, jeseni pa zagotovo ne bomo spregledali bodičastih "ježkov", ki obdajajo temno rjave plodove. Kostanj je visoko kaloričen in vsebuje do 45 odstotkov škroba, ki se pri praženju delno spremeni v sladkor.

Bučkin kolač z limonovim oblivom Pečico segrejemo na 180 stopinj. Model namastimo in pomokamo. Potrebujemo 300 g naribanega bučnega mesa, uporabimo lahko grobo naribane bučke ali buče – slednje olupimo in odstranimo semenje. V večji posodi gladko zmešamo tri jajca, 225 g sladkorja, deciliter oljčnega olja, 1,5 dl jogurta in vrečko vaniljevega sladkorja. Na zmes presejemo 280 g moke, čajno žličko pecilnega praška, pol žličke sode bikarbone, pol žličke soli, dve žlički mletega cimeta, žličko nastrganega ingverja in pol žličke nastrganega...

Dermatologinja Mateja Lisjak pri svojem delu ugotavlja: »Čakalnice so prenapolnjene, čakalne dobe predolge, saj je dermatologov odločno premalo. Ko pride bolnik v ambulanto, ni časa, da bi lahko vprašal po tem, kar ga zanima. Šele ko pride domov, ugotovi, da o določenih pomembnih zadevah sploh nič ne ve.« Ob tem pa Lisjakova poudarja, da zaradi vsake težave še ni treba takoj k dermatologu. Tako je, denimo, kadar imamo zelo suho, srbečo kožo. V takem primeru je treba veliko piti, saj koža dobiva vlago tudi od znotraj, hkrati pa redno...