Vaje za moč so se pri vadbi, namenjeni preprečevanju padcev starejših ljudi, pokazale za posebej učinkovite. Vadili naj bi dvakrat na teden z intenzivnostjo od zmerne (5-6) do intenzivne (7-8) na lestvici od 0 do 10.

Med vajami dihamo sproščeno in ne zadržujemo diha. Obremenitev povečamo šele takrat, ko imamo dovolj moči za10 do 12 zaporednih in lepo povezanih ponovitev. Vsako vajo naredimo v dveh zaporednih sklopih, obsega pa naj 8 do 12 ponovitev, če smo telesno slabše pripravljeni, pa manjkrat. Med sklopi se spočijemo.
Najpomembnejša vaja pa je hoja. Pomembno je, da hodimo po celotnih stopalih - od pete do prstov, vsak dan in kolikor dolgo zmoremo.

Tokratno pisanje in slika sta namenjena predvsem spodbudi za nadaljevanje načrtnega in rednega gibanja, saj z njim ohranjamo osnovne telesne in duševne funkcije na optimalni ravni. Vse to je tudi vodilo petdnevnega programa v zdravilišču v Banji Vručici (več o njem preberite v reportaži v majski Vzajemnosti.), kjer bom vodila vaje. Vsakdo, ki bo voljan vaditi z menoj, se bo lahko naučil pravilnega dihanja v različnih telesnih položajih, ki jih tudi sicer uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Predelava presežkov vrtnin v kompote, marmelade, sokove ali številne kislo – slane shranke, je hvalevredno početje. Vendar le tedaj, če je delo opravljeno strokovno in z veseljem. Tokrat se bomo posvetili vlaganju, prihodnjič pa zamrzovanju in sušenju.
Za vse postopke predelave pridelkov je odločilnega pomena, da onemogočimo rast in razmnoževanje mikroorganizmov. V živilski stroki uporabljamo tehnologijo ovir, kar pomeni, da izberemo več dejavnikov, ki ovirajo življenje mikroorganizmov, to pa so toplota ali mraz, nižanje vsebnosti vode, dodatek soli, sladkorja, kisa, maščobe, alkohola, dima. Če pri delu nismo bili preveč skrbni, kar zadeva čistočo (uporabljali smo umazane kuhinjske krpe, roke brisali v umazan predpasnik namesto v čiste papirnate brisače, morda z njim obrisali celo rob kozarca pred zapiranjem, pomešali z žlico, ki smo jo malo prej polizali, itd.), shranek ne bo trajen, še manj zdrav.

V uravnoteženi prehrani ne smejo manjkati tudi ovčje mleko in sir.
Pomembno pa je, da se ovce pasejo, saj jedo nizke rastline, v katerih je razmeroma veliko dušika, kar je prvi pogoj za bogato beljakovinsko sestavo ovčjega mleka in mlečnih proizvodov. V primerjavi s kozjim mlekom ima ovčje mleko v povprečju za dobrih 42 odstotkov več beljakovin, v primerjavi s kravjim mlekom pa za skoraj 60 odstotkov več beljakovin. V povprečju je ovčje mleko za skoraj 60 odstotkov bolj mastno kot kozje in za več kot 65 odstotkov bolj mastno kot kravje mleko.

Obleka je še vedno najbolj ženstveni del oblačila. V petdesetih in šestdesetih letih so jo ženske tudi najraje nosile. Kasnejša modna obdobja obleke niso preveč poudarjala, občasno se sicer pojavljala v kolekcijah, vendar takega poudarka, kot ga ima danes, res že dolgo ni bilo mogoče opaziti. Modeli sicer niso več taki, kot so bili takrat, tudi tkanine so drugačne, pa tudi vaša postava se je v teh letih spremenila in vse te spremembe vam pri izbiri predstavljajo velik izziv.

Domače marmelade so bržkone tudi najboljše, a kaj, ko slišim govoriti gospodinje, da se jih ne splača kuhati doma, saj so marmelade najrazličnejših okusov poceni in dosegljive v vsaki trgovini z živili. Vendar pa te ne morejo nadomestiti doma narejene marmelade iz ustrezno dozorelega sadja. Samo dozorelo sadje lahko dá marmeladi polnost okusa in arome. V hlepenju po dobičku industrija pač kupuje sadje na poceni trgih, daleč od nas. Da se sadje ne pokvari, ga oberejo še nezrelega in potem dozoreva med dolgim transportom v posebnih komorah.