Po glavi presodimo, ali je riba sveža
Živo rdeča barva škrg, bistre in izbočene oči, spolzka koža, dobro pritrjene luske in čvrsto meso, ki se ob pritisku s prstom hitro izravna - to so glavne zapovedi, ki jih je treba upoštevati pri nakupu sveže ribe. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da te lastnosti laže preverimo, če imamo pred seboj ribo v celoti, torej z glavo.
Po nakupu rib moramo poskrbeti za neprekinjeno hladno verigo, kar pomeni, da jih od mesta nakupa do doma čim prej prinesemo v hladilni vreči ali torbi. Doma sveže ribe hranimo v hladilniku pri nizki temperaturi največ dva dni, lahko pa jih tudi takoj zamrznemo. Zamrznjene ribe raje kupimo v predpakirani obliki, saj so bile te ribe zamrznjene sveže, pogosto že na ladji. Pri nakupu takih rib bodite pozorni na embalažo. Ta ne sme biti poškodovana ali polna ledenih kristalov, saj je to lahko znak, da so bile ribe predolgo zamrznjene ali da je bila prekinjena hladna veriga.
-
Poznamo tri vrste starosti: kronološko, ki jo merimo z datumom rojstva, biološko in psihično starost. Na prvo ne moremo vplivati, na drugi dve pa. Biološko starost lahko znižamo, če opustimo nekatere razvade in če spremenimo svoje prehranjevanje!
Če poskrbimo za pravilno obnavljanje telesnih celic, se biološko lahko pomladimo. Kakovost našega življenja pa se občutno poveča. S svojimi čutili ne zaznavamo, kako se celice obnavljajo. Znanstveniki pa so ugotovili, da se celice želodčne stene obnovijo v petih dneh, celice kože v dveh tednih do enega meseca, da se jetrne celice zamenjajo v šestih tednih. Maščobne celice se obnovijo vsake tri tedne, eritrociti vsake tri mesece, vohalni epitelj vsake štiri tedne in tako naprej. Nenehno se obnavljajo tudi možganske celice. To pomeni, da se biološka starost zniža, če opustimo razvade in vse druge negativne dejavnike ter se začnemo pravilno prehranjevati!
-
December je mesec posebnih vonjav, takšnih, ki jih sicer ni zaznati pogosto v naših domovih. Le kdo se lahko upre sveže pečenim piškotom z vonjem po mandljih, orehih, lešnikih, vaniliji, cimetu, klinčkih in medu? Zato se lotimo peke skupaj z otroki, z vnuki in vnukinjami ter jim tako podarimo tisto, kar je najpomembnejše - svoj čas.
Če vprašate otroke, kateri čas v letu je zanje najlepši, se bodo zagotovo odločili za poletne počitnice in za praznični decembrski čas. Počitnice so jim ljube zaradi morja, veselja in brezdelja, december pa zaradi prijetnega ozračja, ki nas vse obdaja. Seveda tudi zaradi daril. Teh imajo sicer tako ali tako preveč (to trdim kot mama, ki sem in tja „gazi“ po igračah v sobi), a vseeno znajo našteti vsaj pet novih garnitur kock ali punčk, ki si jih neskončno želijo v svoji zbirki in bi jim jih moral prinesti Miklavž, Božiček ali vsaj dedek Mraz, lahko pa jih kar babica ali dedek postavita pod smrekico. Vendar je to le zunanji videz, ki so si ga nadeli zaradi obilja, v katerega smo vpeti vsi, v svoji notranjosti pa si želijo občutiti toplino, mir in doživetja, ki jih bodo ohranili v trajnem spominu.
-
Sreča je odvisna od nas samih.
/Aristotel/
Ob izteku leta je ob mnogih željah, zapisanih v voščilnicah, najpogosteje beseda sreča. Človek si je izmislil za srečo tudi različne grafične simbole: štiriperesno deteljico, mušnico, podkev in celo prašička.
Če bi vprašali ljudi, bi vsak po svoje opisal srečo; tudi glede na starost bi ji vsak pripisal svoje posebnosti.
In kaj pravijo:
»Sreča je dobro zdravje.«
»Srečen sem, da imam dobrega prijatelja.«
Razbremenitev, raztegnitev, krepitev
Vse v enem: v sklopu vaj, lahko pa tudi v eni sami vaji. Po svojih izkušnjah in vaših odzivih vem, da to drži.
Prejšnji mesec sem v Baški spoznala gospo, ki natančno prebere vse vaje v reviji. Presenetila me je s podrobnostmi, za povrh pa je povedala, da sploh ne telovadi. Čeprav ve, da bi bilo dobro, se vaj sama ne loti. Pa smo jih potem tri jutra ob morju delali v skupini. Zdaj verjamem, da gospa dela vaje in se po njih dobro počuti, pa tudi, da se je še dodatno nalezla dobre volje in optimizma drugih »Vzajemcev«.
Uprimo se jesensko-zimskim tegobam
Težavam, ki jih prinašajo mrzli meseci s turobnim vremenom in pomanjkanjem sonca se lahko izognemo ali jih vsaj omilimo. Pa ne (le) z zdravili, marveč s preprostimi, vsakdanjimi ukrepi, ki ne zahtevajo veliko časa, denarja in naporov. Zato jih toliko laže sprejmemo in vključimo v naš vsakdanjik.
Vsem, ki pogosto obolevajo ali trpijo za kroničnimi boleznimi, zdravniki priporočajo pisanje dnevnika. Tako se bodo s pomočjo zapisanih izkušenj in spoznanj v prihodnosti laže izognili boleznim. Težave, ki se jim ni mogoče (povsem) izogniti, pa si bodo vsaj olajšali in poskrbeli, da jih bodo čim manj bremenile.
-
Oslabljen organizem zaradi bolezni ali starostnih tegob je še posebej izpostavljen okužbam. Pred sezonsko gripo, ki se po navadi pojavlja v prihajajočih mesecih, se velja zaščitit s cepljenjem.
Cepljenje proti gripi zdravniki priporočajo vsem prebivalcem, še posebej pa starejšim, stanovalcem v domovih starejših občanov, ljudem, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišične bolezni, ter tistim, ki čakajo na zdravljenje ali na diagnostične preiskave v bolnišnici. Cepijo naj se tudi sorodniki kroničnih bolnikov, da ne bi morebitno okužbo prenesli nanje.
-
Drevo kaki je najbolj razširjeno na Primorskem, kjer jeseni na njegovih golih vejah opazujemo oranžne plodove, kot da so okraski na novoletnem drevescu. Drevo zahteva mile zime, sicer pa je trpežno in prav nič zahtevno. Plodovi v kleti zdržijo precej časa, zato so pozimi odličen vir svežega sadja.
Kakiji so izjemno bogati s karotenoidi, na kar opozarja njihova žareča oranžna barva. Ugotovljeno je, da kaki vsebuje tridesetkrat več vitamina A kot jabolka in skoraj enako količino vitamina C kot limona. Vsebujejo še vitamine B1, B2 in B6. S kakiji hitro vnesemo energijo v telo, saj vsebujejo kar 20 odstotkov glukoze. Med minerali v kakijih po količini izstopajo kalij, magnezij in fluor, po pestrosti pa baker, kalcij, fosfor, železo, jod, krom in selen.
Tudi stari možgani se lahko pomladijo!
Pozabljanje je stanje, ko se česa ne moremo spomniti, pa čeprav ''tuhtamo in vrtamo'' po možganih. S starostjo je pozabljanja vse več, zato zlahka zmotno trdimo, da gre za posledice ''emša''. Toda ali je res tako? Saj pozabljajo tudi tisti, ki se ne morejo sklicevati na svoja leta. Mnogokrat je pozabljanje pravzaprav posledica površnosti, pa tudi posledica hude (pre)obremenjenosti v vsakdanjem življenju, (pre)utrujenosti, strahu, denimo za službo, za otroke ..., ter razvad, kot sta alkohol in kajenje.
-
Poskusimo se ozreti malce nazaj, v svoje preživeto življenje in ugotoviti, kaj nas je razveselilo, kaj prizadelo, kaj spodbudilo, čemu smo se čudili, kaj nas je osrečevalo, v čem smo bili uspešni. Čeprav bo na ta vprašanja vsak izmed nas odgovoril na sebi lasten način, je za vsakogar najpomembneje, da v življenju naredi najboljše, kar zmore in zna, ne pa rezultat tega njegovega početja.
Vedeti moramo, da svoje potrebe v glavnem zadovoljujemo v odnosu z drugimi ljudmi. In to v vseh življenjskih obdobjih. Ob srečanju z mladostnim prijateljem se vrstijo zanimiva vprašanja: »Se še spominjaš, kako je bilo na valeti? Dobro si takrat plesala. In kako smo hodili v odmorih v mestni park in opazovali punce, dekleta pa fante? Kar veliko ljubezni se je spletlo takrat. Hudo je bilo predvsem pri matematiki. Profesorice smo se zelo bali. Slabo smo bili oblečeni in tudi hrana je bila slaba. Posledice vojne, pomanjkanja so se kazale na vseh področjih. Ko zdaj pomislim na vse to, ugotavljam, da le ni bilo tako hudo. Bili smo mladi, polni pričakovanj in sanj. To nam je na poseben način ožarjalo naš vsakdan. V spominu mi ostajajo samo lepi trenutki. Kaj vse bi dal, če bi se vse to lahko ponovilo. Ob spominih se počutim mlajšega,« končuje moj sogovornik.