Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Velikonočne dobrote so tudi zdrave

    Dobro počutjeapril '11

    Velikonočne dobrote so tudi zdrave

    Za veliko noč ponavadi jemo preveč, premastno in preslano, kar seveda ne more biti zdravo. Toda na praznični mizi so vendarle tudi jedi, ki hrano uravnotežijo in nevtralizirajo negativne učinke. Skozi stoletja je na podlagi izkušenj nastala kombinacija velikonočnih jedi, ki zagotavljajo zdravo praznično razpoloženje. Večino teh jedi so ljudje dali tudi v košaro za ''velikonočni žegen''. Na vsakem območju so vanjo dali tudi kaj, kar je bilo zanje posebnost, denimo vino na Krasu; za vso Slovenijo pa so značilne temeljne jedi: kruh, gnjat,...

  • Užitno travniško rastlinje

    Dobro počutjeapril '11

    Užitno travniško rastlinje

    Aprilu pravimo tudi mali traven in upam, da bo res travnat, saj si želim, da bi v tem času po travnikih nabirali regrat, čemaž in nekatere druge užitne rastline. Prav radi gremo na svež zrak, da potem s košaro in nožičkom v rokah brkljamo po tleh, zvečer pa krepimo zobe in dlesni z regratovo solato.

    Samonikle travniške rastline nam zelo koristijo pri prečiščevanju in razstrupljevanju telesa. Grenčine v regratu skupaj z rudninami (kalij, kalcij, magnezij, železo, baker) spodbujajo pravilno delovanje ledvic in jeter, pospešujejo presnovne procese in izločanje prebavnih sokov, kar spodbuja prebavo in krepi samočistilne procese v telesu. Z rednim uživanjem odpravimo žolčne kamne, saj regrat učinkovito čisti kri in limfo. Ker je v regratu ustrezno razmerje med magnezijem in kalcijem, je koristen za kosti, blaži artritis ter protin (putiko), saj sečno kislino pospešeno odvaja iz telesa. Ker je regrat bogat s karotenoidi, z vitaminoma E in C ter vitamini skupine B, koristi pri obrambi pred virusi in proti pomladni utrujenosti, je pa tudi bazično živilo. Bi si sploh lahko želeli še kaj več?

  • Hitro, hitro mine čas

    Dobro počutjeapril '11

    V življenju se moramo rojevati vedno znova, da ohranjamo življenje v sebi živo.

    Stiska, ki poruši vse, kar smo doslej zgradili, lahko postane priložnost za novo rojstvo.

    Ogenj, v katerem se znajdemo, je lahko prispodoba za novo, ki se hoče roditi v nas.«

    (Anselm Grün)

    Omenjena modrost vsebuje nov pomen sodobne psihologije, ki se posveča ali naj bi se posvečala potrebam in vprašanjem sodobnega človeka. Kako hitro se je v teh zadnjih letih spremenilo vse, čas in tudi človek! Vsak izmed nas to bolj ali manj sam občuti.

  • Ne pozabimo, kje je naše mesto

    Dobro počutjeapril '11

    Ne pozabimo, kje je naše mesto

    Vse več je starih staršev, ki so mlajši in bolj zdravi, kot so bili stari starši prejšnjih generacij, povečuje se tudi število njihovih storitev za odraščajoče vnuke. Otrokovi starši so prvenstveno odgovorni za otrokovo oskrbo in vzgojo, vloga starih staršev pa je novi generaciji posredovati družinske vrednote in tradicije. Neupoštevanje vlog povzroči družinsko stisko in v otrokovih očeh ustvari zmedo v družinskih linijah. Dolgotrajno porušen družinski sistem pa ustvarja nepotrebne konflikte med družinskimi člani.

  • Epilepsija – bolezen kot vsaka druga

    Dobro počutjeapril '11

    Epilepsija je najpogostejša resna nevrološka motnja, natančneje rečeno, motnja v delovanju osrednjega živčevja. Čeprav večina epileptikov živi povsem normalno družabno in družinsko življenje, je bolezen premalo znana in je zato še vedno stigma, kar se kaže predvsem v tem, da epileptični bolniki teže najdejo zaposlitev in da ne smejo voziti avtomobila.

    Najočitnejši znak za epilepsijo so ponavljajoče se prekinitve normalnega delovanja možganov (ali le dela možganske skorje), kar se kaže kot epileptični napad. Vzrok zanje so poškodbe možganov, infekcije, krvavitve, tumorji, alkohol, nekatere presnovne motnje ali pa dednost.

  • ZDRAVJE KRATKE

    Dobro počutjeapril '11

    Izmerite beljakovine v urinu!

    Bolnikov s kronično ledvično odpovedjo, ki potrebujejo zdravljenje z dializo ali presaditev ledvic, je v Sloveniji blizu dva tisoč. Kot so poudarjali zdravniki ob svetovnem dnevu ledvic (10. marec), pa je ledvična bolezen precej bolj razširjena, še zlasti med starejšimi. Večina ljudi sploh ne ve, da je z njihovimi ledvicami kaj narobe, saj dolgo nimajo težav ali bolečin. Pozno odkrita ledvična bolezen pa poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov, še posebej pri sladkornih bolnikih in bolnikih s povišanim krvnim tlakom.

  • 3 D - diabetes, depresija in debelost

    Dobro počutjeapril '11

    Zdravniki svarijo, da sladkorna bolezen po svetu vse bolj dobiva razsežnosti epidemije, še posebej pa narašča sladkorna bolezen tipa dva, ki jo ima kar 90 odstotkov bolnikov. Problematična ni toliko bolezen sama, kot predvsem zapleti, ki se lahko pojavijo ob neustreznem ravnanju bolnika.

    Previsoka koncentracija krvnega sladkorja pri diabetesu tipa 2 je posledica dveh dejavnikov: okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem na mišičje in jetra. Krvni sladkor je vedno višji, pogosto je posredi povišana telesna teža, previsok krvni tlak in motena presnova maščob, vse to pa povečuje ogroženost za srčno-žilne bolezni. Verjetnost srčnega infarkta in možganske kapi je tako pri sladkornih bolnikih tipa 2 vsaj dvakrat večja kot pri ljudeh, ki nimajo sladkorne bolezni.

  • Zakaj zares stari ljudje niso debeli

    Dobro počutjeapril '11

    Zakaj zares stari ljudje niso debeli

    Dejstvo je, da je debelost zunanji znak nezdravega življenja, nezdrave prehrane in pomanjkanja telesne aktivnosti. Vendar tudi ljudje, ki niso pretirano debeli in doživijo visoko starost, postopoma izgubljajo telesno težo. Zato tudi ni zelo starih ljudi, ki bi bili debeli. Poskusimo odgovoriti, zakaj.

    Od rojstva do smrti celice človeškega telesa nastajajo in propadajo. Seveda je v otroštvu in odraščanju več na novo nastalih celic kot tistih, ki propadejo. Zato človeško bitje raste in se razvija. V starosti pa je proces obraten. Vse več celic odmira in nastajanje novih celic ne zapolni več nastale vrzeli.

  • Za prožnejše telo

    Dobro počutjeapril '11

    Za prožnejše telo

    Če smo se prejšnji mesec ukvarjali s spretnostjo in stabilnostjo nog, je zdaj čas za ramena in za zgornji del telesa. Vaje so predstavljene stoje, a jih lahko – če boste utrujeni od pomladanskega dela, naredite tudi sede. Za boljši občutek in učinkovitost naj bo sedalo trdo.

    Urejanje vrtov in še kako drugo pomladansko opravilo močno, včasih kar premočno obremeni naše telo, še posebej ramena, roke in zgornji del telesa, zato se bomo danes ukvarjali z njimi. Še prej pa naj vas spomnim na enakomerno dihanje skozi nos in dvigovanje ramen gor in dol, na usločenje zgornjega dela hrbta naprej in nato potisk ramen nazaj ter globok vdih z močnim »izprsenjem« in kroženjem v ramenih naprej in nazaj.

  • Za bolj varen korak

    Dobro počutjemarec '11

    Za bolj varen korak

    V toplejših dneh, ko smo vse bliže uradnemu datumu začetka pomladi, se prileže sprehod. Lahko je nežen kot prva topla pomladanska sapica ali pa intenziven kot topel sončni žarek v zavetrju. Vsak sprehod pa lahko obogatite z vajami za varnejši korak in boljšo gibljivost, ki jih predstavljamo tokrat. Na začetku si privoščimo lagodno hojo, ki nas bo malo ogrela s poglobljenim dihanjem in malce močnejšim bitjem srca. Začnite vedno počasi in intenzivnost stopnjujte, pri čemer pa spremljajte svoje počutje.

  • 1
  • …
  • 213
  • 214
  • 215
  • 216
  • 217
  • …
  • 238
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 11, november 2025

    Št. 11, november 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Hospic je prostor za žive Sočutje, solidarnost, spoštovanje, strpnost, sodelovanje, strokovnost, enakopravnost in enake možnosti za vse so vrednote, ki jih že tri desetletja zagovarjajo v...

    Cepljenje lahko prepreči zaplete Še ne dolgo nazaj, v začetku 20. stoletja so ljudje v povprečju umirali pri petdesetih. Ob koncu 20. in začetku 21. stoletja pa se življenjska doba hitro daljša.

    Za martinovo naj zadiši po domačem Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, po pečenki... V moji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceni.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

    Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov