Če smo se prejšnji mesec ukvarjali s spretnostjo in stabilnostjo nog, je zdaj čas za ramena in za zgornji del telesa. Vaje so predstavljene stoje, a jih lahko – če boste utrujeni od pomladanskega dela, naredite tudi sede. Za boljši občutek in učinkovitost naj bo sedalo trdo.

Urejanje vrtov in še kako drugo pomladansko opravilo močno, včasih kar premočno obremeni naše telo, še posebej ramena, roke in zgornji del telesa, zato se bomo danes ukvarjali z njimi. Še prej pa naj vas spomnim na enakomerno dihanje skozi nos in dvigovanje ramen gor in dol, na usločenje zgornjega dela hrbta naprej in nato potisk ramen nazaj ter globok vdih z močnim »izprsenjem« in kroženjem v ramenih naprej in nazaj.

V toplejših dneh, ko smo vse bliže uradnemu datumu začetka pomladi, se prileže sprehod. Lahko je nežen kot prva topla pomladanska sapica ali pa intenziven kot topel sončni žarek v zavetrju. Vsak sprehod pa lahko obogatite z vajami za varnejši korak in boljšo gibljivost, ki jih predstavljamo tokrat. Na začetku si privoščimo lagodno hojo, ki nas bo malo ogrela s poglobljenim dihanjem in malce močnejšim bitjem srca. Začnite vedno počasi in intenzivnost stopnjujte, pri čemer pa spremljajte svoje počutje.

Poznate staro istrsko pesem »Moja mati kuha kafe«? Kava, ta opojna pijača, je bila nekoč tako draga, da so si jo lahko privoščili le najbolj premožni. Vsi drugi pa so se morali zadovoljiti s približki iz praženega ječmena, korenine cikorije ali korenine rži. »Ma je dišalo kuker kafe«, pravijo v pesmi, ko je mama pražila ječmen. »Zaradi bele kave smo zrasli!«, so mi skoraj v en glas pripovedovali številni starejši, ko sem jih povprašala po njej. Spomini na belo kavo, ki so jo pili zjutraj in zvečer, vanjo nadrobili kruh in ga slastno pojedli,...

V onesnaženem okolju, ki se mu, žal, težko izognemo, se nenehno srečujemo s strupi; vdihavamo jih, pridobivamo skozi kožo in uživamo s hrano. Tudi če bi živeli v popolnoma čistem okolju, bi se postopno zastrupljali. Strupi kot odpadne snovi namreč nastajajo tudi v procesu presnove hrane. Naše telo ima sicer na voljo določene mehanizme razstrupljanja, toda če je strupov preveč, ne more opraviti naloge, vsaj ne v celoti. Namen čiščenja telesa je razstrupiti organe in telo kot celoto in s tem pomagati prebavnim organom, želodcu in vranici ter...

Osamljenost je pogosta spremljevalka sodobnega človeka in vse več je osamljenih, pa čeprav niso sami. Način sodobnega življenja krati osebne stike in vse manj ljudi se druži s svojimi sosedi, sodelavci in prijatelji, počutijo se neenakopravne, neželene in nevidne. Komunikacije prek mobitela in interneta ljudem prihranijo čas, vendar jih prikrajšajo za tople človeške odnose. Osamljenost je neprijetna ne glede na starostno obdobje, je pa še zlasti boleča v življenju ostarelih ljudi, ker je povezana z doživljanjem manjše družbene podpore,...

Hemoroidi ali zlata žila je pogosta težava starejših, pa tudi mladih. Ker se odkritega pogovora o odvajanju blata ljudje sramujejo, o svojih težavah pogosto ne govorijo, češ, saj ne ogrožajo življenja, samo neprijetne so. Res je, hemoroidi sami po sebi niso nevarni, lahko pa človeku pošteno zagrenijo življenje.

Hemoroidi so žilni preplet, ki ga imamo ljudje v zadnjiku. Žile so pod sluznico kake štiri centimetre od izhoda iz črevesja. Vloga hemoroidnega žilnega prepleta je, da zagotovi boljši občutek za črevesno vsebino v danki. S tem je poskrbljeno za dober nadzor nad odvajanjem vetrov in blata. Eden prvih znakov hemoroidne bolezni je svetla kri na koncu odvajanja blata. Tega se vsak zelo ustraši in pomisli na najhujše. Vendar se kar dobrima dvema tretjinama ljudi vsaj enkrat v življenju primeri, da krvavijo iz zadnjika.