Pred letom 1970, ko v Sloveniji še ni bilo obiralnih strojev, je Savinjska dolina po 15. avgustu oživela. Hmelj so prišla obirat pridna dekleta, pa tudi fantje, ki so največkrat dobili vlogo "štangarjev". Privzdigovali so hmeljevke, da so jih obiralke laže podirale na križ. Tudi za vodo so skrbeli ti fantje. »Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva je v Žalec povabil nekdanje obiralce na srečanje, kjer so obudili spomine in jih tudi posneli, kasneje pa jih bodo natisnili.

»To je treba pokazati našim mladim,« je poudarila nekdanja obiralka Regina iz Prevorja pri Lesičnem. Pozneje se je vsak dan vozila na delo v Celje; ko službe še ni bilo, se je pridružila skupini obiralk, ki so potovale z vlakom. Nato so se košarami (cajnami) naložile na voz, ki jih je pričakal in odpeljal do kmetije. Tam jih je čakalo ležišče na senu in miza za zajtrk in večerjo, kosilo pa so pojedle kar na njivi, ko so se z bolečimi, opraskanimi rokami, ki so pekle, če jih je močil dež, še huje pa je bilo v vročini, zbrale ob skromni,...

Po dolgem in dokaj vročem poletju je telo, z njim pa tudi koža zagotovo izgubilo veliko vlage. Poskrbimo, da jo čim prej nadomestimo, da bo koža spet prožna in mehka.

V poletnih mesecih vročina in veter intenzivno izsušujeta kožo, česar pa s hrano, vodo in zaščitnimi kremami ne moremo v celoti nadomestiti. Če pomislite, da tri četrtine telesa sestavlja voda in da je mora biti za gladek otip v povrhnjici vsaj 15-20 odstotkov, je jasno, kako pomembna je skrb za vzpostavljanje zadostne ravni vlage.

Uporaba zdravil zagotovo pripomore k boljšemu zdravju, k večji kakovosti življenja in k podaljševanju življenja. S tem, ko ne poznamo delovanja zdravil in z napačno rabo zdravil, zlasti če jemljemo več različnih hkrati, pa si lahko naredimo več škode kot koristi. Napačna uporaba zdravila je lahko v nekaterih primerih celo bolj nevarna, kot če ga sploh ne bi jemali.

S staranjem nastajajo spremembe, ki vplivajo tudi na zdravljenje z zdravili in lahko povzročijo hude zaplete. Zmanjša se, denimo, sposobnost presnavljanja zdravila, oslabljeno je delovanje ledvic, kar vpliva na izločanje zdravil iz telesa, slabšata se sluh in vid itd. Po drugi strani pa se z leti povečuje število obolenj; pri 65 letih ima približno 30 odstotkov ljudi ugotovljeno eno bolezen, 45 odstotkov ima že dve kronični bolezni, pri starejših pa so te številke še višje. Zato se povečuje tudi poraba zdravil. Tako od 20 do 40 odstotkov starejših hkrati jemlje pet ali celo več različnih zdravil. Največ zdravil zdravniki predpišejo starejšim od osemdeset let.

Pa čeprav so tretji zobje iz umetnega materiala, jih je treba redno čistiti, saj se na njih prav tako kot na zobeh nabirajo zobne obloge.

Po vsaki jedi zobno protezo vzamemo iz ust in speremo z mlačno vodo, da z nje odstranimo ostanke hrane. Nato jo narahlo očistimo s krtačko z mehkimi ščetinami in s posebno zobno pasto. Navadna pasta za zobe ni priporočljiva, saj lahko poškoduje akrilno površino. Prav tako lahko zobno protezo poškodujejo tudi preveč trde krtačke za zobe. Zato je bolje, da uporabljamo posebne ščetke, namenjene čiščenju protez.. Pomembno je tudi, da temeljito očistimo del zobne proteze, ki pride v stik z dlesnimi. Medzobne površine najbolje očistimo z nitko ali s posebnimi krtačkami.

Telesno težo že od nekdaj povezujemo z zunanjim izgledom. A vsake oči imajo svojega »malarja« in kot so bile nekoč najlepše dame z baročnih fresk, nam zdaj naslovnice vsiljujejo lepoto (pre)suhih deklet. Res pa imata pri nas kar dve tretjini odraslih prekomerno težo in tudi debelosti je čedalje več. Pri tem pa že nastopi tveganje za različne bolezni.

Debelost je kronična bolezen. Zaradi kopičenja maščevja prihaja do motenj telesnih funkcij in procesov presnove. Maščobno tkivo namreč ni le pasivno skladišče odvečne energije, ampak predstavlja organ, ki z izločanjem hormonov, vpliva na delovanje procesov v telesu.