-
Pomlad je čas za spremembe, za osvežitve, radožive barve in pisano paleto energije. Privoščite si lepotne mini rituale in storite kaj zase. Današnji dan je kot nalašč ustvarjen za nekaj lepega. A najprej premislite, ali ste pripravljeni na spremembo. Če zamenjate barvo las, se lahko spremeni marsikaj: naenkrat vas bo opazil nekdo, ki je prej brezbrižno hodil mimo vas, povečala se vam bo samozavest in lahko si boste privoščili povsem nove kombinacije oblačil. Dobro je vedeti, kako delujejo posamezne barve.
-
Dobro počutjefebruar '11Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Pozimi moramo zaščititi kožo obraza pred mrazom in vetrom. Pri tem nam je v pomoč tudi puder. Po nanosu je ten enakomernejši, lepši, koža pa je z dodatnim slojem še bolj zaščitena. O tem, na kaj moramo biti ženske še posebej pozorne pri nakupu pudra, smo se pogovarjali z vizažistko Bojano Zmazek.
Kako izberemo pravi puder?
Pri nakupu moramo biti najbolj pozorne na barvo in teksturo, saj luči v trgovinah lahko zavajajo. Potrebno je imeti naravno svetlobo in puder nanesti na predel med vratom in obrazom, tako da se odtenek enakomerno ujame in da obraz po nanosu ni temnejši ali svetlejši od roba. Tekstura pa je pomembna zato, ker se težki pudri usedejo v gube in jih tako še poudarijo. Zato se je pri starejši koži bolje izogibati pudra v prahu in kamnu na predelu okoli oči in povsod, kjer je več gubic.
Veselo s snegom ali brez njega
Naši redni in zvesti razgibovalci se, kot mi je znano, veselo zabavajo z raznobarvnimi dežniki in se urijo v predstavljenih spretnostih iz prejšnjih dveh številk. Ker mi je zima povedala, da se bo še malo poigrala z vremenom, smo tudi tokrat rubriko popestrili s čudovito belino. V fotografirani naravi ni nikogar, ki ga sončna radost ne bi prevzela, dežnik pa se ob toplih žarkih prav hitro spremeni v sončnik.
Migamo raje kot drugi Evropejci
Vsak dan slišimo in beremo o koristnosti športne rekreacije za človeka ter kako z redno telesno dejavnostjo blažimo posledice nezdravega življenjskega sloga. Kako pa vsa ta dognanja doživljamo v resnici?
Sodeč po raziskavah, kar dobro. Kot ugotavljajo na fakulteti za šport, kjer podatke o športno-rekreativni dejavnosti Slovencev iz raziskav Slovenskega javnega mnenja spremljajo že od leta 1973, delež športno aktivnega prebivalstva v Sloveniji zadnja tri desetletja vztrajno narašča. Po podatkih iz leta 2008 se vse več Slovencev redno ukvarja s športno dejavnostjo, in to ne glede na spol; manj kot tretjina prebivalcev pa je športno popolnoma neaktivna. In ne le to, aktivnost je tudi čedalje bolj redna in bolj kakovostna.
-
V mrzlih dneh nas ogreje topel napitek, denimo skodelica čaja, o kateri ste lahko več prebrali v prejšnji številki revije, radi pa se pregrešimo tudi s skodelico kakava ali vroče čokolade.
Kakav pridobivajo iz semen kakavovca, ki ga največ pridelajo v Afriki in v Južni Ameriki. Zrele plodove oberejo in jih z zrni vred posušijo na soncu. Med sušenjem plodovi fermentirajo in tako dobijo prijetno aromo. Nato jim odstranijo zunanjo lupino in očiščena zrna še naprej sušijo na soncu ali jih prepražijo. Na koncu jih oluščijo. Ostane notranje jedro, ki tega zmeljejo v gosto, napol tekočo kakavovo maso, iz katere iztisnejo kakavovo maslo, preostanek pa zmeljejo v grenak kakavov prah (kakav v prahu). Po posebnem postopku je pridobljen nizozemski kakav, ki je temnejši, močnega okusa in lepo topljiv, kar cenimo zlasti v toplih napitkih in slaščicah. Mešanico za instant napitke dobijo, če kakavovemu prahu primešajo sladkor in dišave.
-
Meso je v zdajšnjem času skupaj s kruhom tisto živilo, ki sproža burne odzive, celo sovražne reakcije predvsem njegovih nasprotnikov. Pa vendar sodi med osnovna živila, brez katerih ne moremo sestaviti polnovrednega in uravnoteženega obroka.
V moji mladosti je bilo meso priboljšek. Jedli smo ga le ob nedeljah in praznikih, našlo se je tudi za kosce, orače in gozdarje. Prašiči so bili pri hiši zlasti za zabelo, za mast in ocvirke. Ob kolinah so uporabili vse, tudi drobovino; tako so nastali številni proizvodi, ki so cenjeni še danes, denimo suhi želodec, kranjska klobasa, krvavice, mulce, da ne pozabimo pršuta.
-
»Največja zmaga ni v tem, da
nikoli ne pademo,
ampak je v tem, da se po
vsakem padcu
poberemo.«
(Konfucij)
Kar 84 odstotkov ljudi vseh starosti ugotavlja, da stres doživljajo kot posebno obremenitev. Ta podatek navaja ena izmed nemških poljudno-zdravstvenih revij, ki je nedavno tega opravila reprezentativen pogovor med svojimi bralci. Vprašani navajajo kot pomemben stresni dejavnik predvsem zdravstvene in finančne probleme, pa tudi posebne pritiske sodobnega časa.
-
Potrebujemo(za štiri osebe):
2 žlički olivnega olja
1 veliko čebulo
4 rdeča jabolka
900 g olupljene muškatne buče
1 velik krompir
2 žlički karijevega praška
1 žličko mletega ingverja
1 žličko soli
1 žličke cimeta
700 ml vode
250 ml polposnetega mleka
30 g praženih indijskih oreškov
V veliki kozici segrejemo olje, dodamo drobno sesekljano čebulo in med mešanjem pražimo pet minut oziroma dokler čebula ne pozlati. Tri jabolka in polovico četrtega olupimo, narežemo na rezine in damo v kozico skupaj s tankimi rezinami buče in krompirja, dodamo kari, ingver, sol in cimet. Premešamo, zalijemo z vodo, pokrijemo in počasi kuhamo 30 minut, oziroma dokler se buča ne zmehča. Juho prelijemo v multipraktik in zmešamo v gladko zmes, jo vlijemo nazaj v kozico, dodamo mleko, dobro premešamo in na šibkem ognju pregrejemo.
Večja vloga medicinskih sester
Aprila naj bi v nekaterih ambulantah družinskih zdravnikov diplomirane medicinske sestre prevzele del obveznosti zdravnikov in jim tako omogočile, da se bodo laže posvečali huje bolnim pacientom.
V tako imenovanih referenčnih ambulantah, ki jih bo po vsej Sloveniji zaenkrat 40, bo poleg srednje medicinske sestre delala še diplomirana medicinska sestra, ki bo posebej usposobljena za delo s kroničnimi bolniki z urejeno boleznijo. Med temi so bolniki s pljučnimi boleznimi (KOPB, astma), sladkorni bolniki, pa bolniki s srčnim popuščanjem, z bolečinami v križu, s kroničnimi ledvičnimi obolenji, sčasoma pa bodo sestre prevzele tudi onkološke in revmatološke bolnike, ki potrebujejo predvsem redne kontrole, stalno preverjanje zdravstvenega...
-
Ne izogibajte se mamografu
Ženske med 50. in 69. letom so vsaki dve leti upravičene do brezplačne mamografije, torej rentgenskega slikanja dojk. Na mamografijo jo lahko napotita ginekolog ali osebni zdravnik, vendar pa jih to možnost izkoristi le malo, čeprav vsako leto za rakom dojk na novo zboli blizu 1100 žensk.
K zmanjševanju obolevnosti, predvsem pa k odkrivanju zgodnjih oblik raka dokazano pomaga presejanje, zato smo v Sloveniji že pred časom uvedli državni presejalni program za rak dojk Dora. Rak dojk je najpogostejši pri ženskah po 50. letu, zato vabila na brezplačno rentgensko slikanje dojk pošiljajo navidezno zdravim ženskam med 50. in 69. letom. Postopek mamografije, pri kateri dojko stisnejo med dve rentgenski plošči in jo pregledajo v dveh smereh, ni boleč in tudi ne škoduje zdravju, lahko pa o preiskava odkrije sumljive spremembe dojk, še preden postanejo tolikšne, da bi jih lahko zatipale.
